Od leta 2015 rast obnovljivih virov energije v EU poganjata sončna in vetrna energija, saj je razvoj na področju bioplina zastal, prav tako pa ni večjih sprememb na področju hidroenergije.

Vetrne in sončne elektrarne so ustvarile 20 odstotkov vse lani proizvedene energije v EU. Največji delež pri teh virih so sicer lani dosegle Danska (61 odstotkov), Irska (35 odstotkov), Nemčija (33 odstotkov) in Španija (29 odstotkov). Največjo rast pa je zabeležila Nizozemska, ki je lani nadoknadila zaostanek iz prejšnjih let.

Po podatkih iz študije je lani v Sloveniji največji delež predstavljalo fosilno gorivo (37 odstotkov), delež obnovljivih virov je bil 27-odstoten, od tega je večino prispevala hidroenergija, prispevek vetrne in sončne energije pa je bil zanemarljiv. Jedrska energija je imela 36-odstoten delež.

Analitik pri raziskovalni skupini Ember Dave Jones je objavo študije pospremil z besedami, da hitro širjenje izkoriščanja vetrne in sončne energije sili k padanju porabe fosilnega goriva.

Čeprav gre za pomemben napredek, pa je unija še daleč od cilja, da do leta 2030 izpuste zmanjša za 55 odstotkov in do leta 2050 doseže ogljično nevtralnost. Lani je zaradi pandemije covida-19 povpraševanje po elektriki v uniji upadlo za štiri odstotke, vendar pa to ni negativno vplivalo na rast obnovljivi virov energije.

Proizvodnja energije iz fosilnih goriv je lani upadla za 20 odstotkov in se od leta 2015 prepolovila. Zmanjšala se je skoraj v vseh državah EU. Med opaznejšimi padci študija izpostavlja Nemčijo, kjer so v letu 2020 proizvedli za 22 odstotkov manj energije iz fosilnih goriv.

Ker je bil tam padec v nekaterih mesecih tako velik, je za nekaj časa Poljska, ki zaostaja pri napredku, postala največja proizvajalka energije iz fosilnih goriv na mesečni ravni.

Proizvodnja v jedrskih elektrarnah v uniji je v lanskem letu upadla za 10 odstotkov, k padcu pa so največ prispevale težave v Franciji in Belgiji in trajno zapiranje na Švedskem in v Nemčiji.