“Združenje delodajalcev Slovenije se ne strinja s poskusi določanja minimalne plače, kot se znova dogaja, in sicer mimo vsakršnega dialoga s socialnimi partnerji,” so zapisali v sporočilu za javnost. Kot so dodali, so tovrstno prakso delodajalci izkusili že pri zadnjih spremembah zakona, ki je v podjetjih v gospodarstvu pustila resne posledice.
V združenju opozarjajo, da mora biti določanje minimalne plače predmet posvetovanj in usklajevanj med socialnimi partnerji, njegova obravnava pa ni bila niti še predstavljena ekonomsko-socialnemu svetu. “Podjetja, delodajalci tako sredi novembra še ne vedo, kakšni stroški dela in kakšna ureditev jih čaka v naslednjem letu,” do izpostavili.
Pričakujejo, da bo minimalna plača obravnavana v okviru tripartitnega dialoga med vlado, sindikati in delodajalci ter da bo zgolj usklajena med tremi ključnimi deležniki poslana v parlament.
Na pomanjkanje socialnega dialoga pri sprejemanju zakona so v torek opozorili tudi v SMC, kjer so sicer prispevali podpise k predlogu zakona Levice o minimalni plači. V skladu s predlogom bo minimalna plača prihodnje leto znašala 667 evrov neto, leta 2020 pa se bo dvignila na 700 evrov neto. Predlog zakona iz minimalne plače izloča tudi vse dodatke.
Koordinator Levice Luka Mesec je pojasnil, da bo predlog v skladu z dogovorom s koalicijo obravnaval tudi ekonomsko-socialni svet. S premierjem so po besedah Mesca dogovorjeni, da bo zakon vlada vložila še v razpravo na ekonomsko-socialni svet.
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) so medtem zapisali, da se obrtniki in podjetniki ne zavzemajo zgolj za dvig minimalnih plač, ampak za to, da bi delavci imeli dostojne plače. Ob tem pa opozarjajo, da bi morala država razbremeniti stroške dela, s čimer bi delavcem omogočila višje neto plače.
“Naša država bi morala razbremeniti stroške dela, da bi delavcem ostalo več. Razlika med bruto in neto plačo je prevelika. Od dviga plač bo največ dobila država prek prispevkov,” predsednika OZS Branka Meha povzemajo v zbornici.
Dodali so, da je sicer obrtniki in podjetniki podpirajo dvig neto plač delavcev, kar je pokazala tudi anketa, ki jo je septembra med svojimi člani izvedla zbornica. “Skoraj vsi obrtniki in podjetniki (99 odstotkov) so v anketi odgovorili, da podpirajo predlog o razbremenitvi plač z dohodnino, pri čemer bi delavec ob enaki bruto plači dobil višje neto izplačilo,” so še dodali.
SDS na temo minimalne plače zahteva sklic nujne seje DZ
Poslanska skupina SDS je na temo minimalne plače vložila zahtevo za sklic nujne seje odbora DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Ocenjujejo, da je sistem zagotavljanja minimalne plače, izhodiščne plače in urejanje s kolektivnimi pogodbami zasnovan nepregledno, med rešitvami pa vidijo uvedbo minimalnega plačila po urni postavki.
V SDS so v zahtevi za sklic nujne seje zapisali, da je celotni sistem zagotavljanja minimalne plače, izhodiščne plače in urejanje s kolektivnimi pogodbami zasnovan nepregledno in kompleksno. “Tako, da delavec niti ne ve, v katerih primerih so mu kršene pravice iz dela ali pa si ne more privoščiti dolgotrajnih sodnih postopkov oz. si jih noče privoščiti, da ohrani dober odnos z delodajalcem,” so dodali.
Pravičnejši sistem, ki zagotavlja minimalno plačilo, bi bil lahko po mnenju SDS sistem minimalnega plačila po urni postavki, pri čemer bi se z zakonom določilo minimalno urno postavko za plačilo delavca in upoštevalo različne delovne pogoje pri določitvi tega zneska ter sprejelo dodatne varovalke ob upoštevanju letnih uskladitev urnih postavk.
“Tako bi vsak delavec dobil vsaj takšno minimalno plačo, kolikor ur je dejansko delal tisti mesec, mesečno plačilo pa bi se oblikovalo na podlagi pretvorbe dejansko opravljenih urnih postavk, pri čemer bi se sprejelo tudi druge ustrezne varovalke po zgledu EU držav, ki bi preprečevale, da bi delavci opravljali delo pod določeno mejo števila ur na delovni dan,” do pojasnili.
V opozicijski stranki so ob tem izpostavili, da se za uvedbo minimalnega plačila na podlagi urne postavke odloča vse več držav, nazadnje je takšen sistem uvedla Nemčija (8,84 evra na uro).
V SDS so v zahtevi za sklic seje zapisali še predloga dveh sklepov, o katerih bi odločali člani odbora, in sicer da odbor vladi predlaga, da skupaj s pristojnimi ministrstvi in socialnimi partnerji opravi analizo uvedbe minimalne urne postavke in v roku 30 dni posreduje svoje stališče odboru. Prav tako predlagajo, da odbor v roku 30 dni opravi javno predstavitev mnenj, na katero se povabi predstavnike delodajalcev in delavcev ter druge osebe, ki bi lahko podale koristne informacije.
