V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) opozarjajo, da proti dvigu minimalne plače govori več argumentov, med drugim, da v zadnjih dveh letih beležimo deflacijo, “kar pomeni, da lahko zaposleni z istim prihodkom kupijo več blaga in storitev”. Kupna moč minimalne plače se je s tega naslova okrepila za 0,6 odstotka, pravijo.
“Minimalna plača v Sloveniji je pri obstoječi višini še enkrat višja kot v višegrajskih državah in je zgolj štiri odstotke nižja od povprečne v EU,” navajajo. Poleg tega minimalna plača ne pomeni minimalnega prejemka, saj je treba upoštevati še različne olajšave, nadomestilo za prevoz in malico, regres, pa tudi druge instrumente socialne politike, ki so jih deležna gospodinjstva prejemnikov teh plač, denimo znižano plačilo vrtca, subvencije za malico, kosila, prevoz, najemnino, višji otroški dodatek, štipendije, plačila dodatnega zdravstvenega zavarovanja, dodajajo.
Izpostavljajo tudi majhno razliko med minimalno in povprečno plačo v Sloveniji in hitrejše naraščanje prve v primerjavi z drugo v zadnjih osmih letih. “Uravnilovka je vse večja, kar produktivne zaposlene demotivira, da bi delali več,” verjamejo.
Prepričani so, da bi višje minimalne plače upočasnile zaposlovanje v storitvenem sektorju, denimo varovanju in trgovini, spodbudile delo na črno, prekarne oblike dela in robotizacijo enostavnejših opravil v predelovalnih dejavnostih ter zmanjšale zanimivost Slovenije za tuje in domače vlagatelje v delovno intenzivnih dejavnostih.
Tako v GZS kot v Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS) pojasnjujejo še, da je do zvišanja minimalne plače že prišlo skozi spremembe zakonodaje: dodatki za nočno, nedeljsko in praznično delo se od 1. januarja lani ne štejejo več v minimalno plačo. To naj bi povečalo stroške dela v gospodarstvu za 30 milijonov evrov.
Tudi sicer, tako v ZDS, ob vsakem dvigu neto plače delavca še enkrat toliko vzame država, delodajalec pa plača oba zneska. Če bi denimo prišlo do zvišanja minimalne plače za 1,5 odstotka, bi se ta v neto znesku povečala le za 7,77 evra, medtem ko bi se strošek delodajalca za 13,77 evra.
V ZDS ob tem opominjajo še, da ministrstvo za delo lani ni upoštevalo deflacije in ni spreminjalo zneska minimalne plače, četudi bi ga lahko znižalo. Tudi v prejšnjih letih je pri usklajevanju minimalne plače vedno upoštevalo le inflacijo, ne pa tudi drugih negativnih kazalnikov, denimo padca bruto domačega proizvoda in upadanja zaposlenosti. Skladno s tem predlagajo, da se minimalne plače letos kljub inflaciji sploh ne uskladi.
Pri določitvi višine minimalne plače se v Sloveniji upošteva rast cen življenjskih potrebščin, lahko pa tudi gibanje plač, gospodarska rast in gibanje zaposlenosti.
Znesek minimalne plače za tekoče leto določi minister za delo po predhodnem posvetovanju s socialnimi partnerji in ga objavi v uradnem listu. Tokratno posvetovanje bo na Ekonomsko-socialnem svetu potekalo v petek.
Minimalna plača se je nazadnje uskladila predlani. Od tedaj znaša 790,73 evra bruto oz. 604,35 evra neto. Če bi ministrstvo tudi letos upoštevalo le rast cen življenjskih potrebščin, bi se minimalna plača letos zvišala za 0,5 odstotka oz. malenkost manj kot štiri evre bruto na 794,68 evra bruto.
Sindikati so ravno danes opozorili, da je krize konec in da se mora okrevanje pokazati tudi v denarnicah tistih, ki morajo kljub trdemu delu pomoč za preživetje iskati pri humanitarnih organizacijah. Skladno s tem predlagajo, da se minimalno plačo januarja v okviru redne uskladitve ob upoštevanju več kazalnikov zviša za pet odstotkov na 630 evrov neto. V ZL pa so minuli teden predlagali celo zvišanje januarja na 645 evrov neto in septembra na 700 evrov neto.
