Trg dela je danes nepredvidljiv in negotov ter od mladih zahteva fleksibilnost in stalno spremljanje trendov, je na današnji konferenci nevladnih organizacij opozorila Bernarda Vošner Kamenik z Zavoda RS za zaposlovanje, ki je predstavila ukrepe aktivne politike zaposlovanja, ki so še posebej usmerjeni v zaposlovanje mladih. Konferenca na temo Mladi in zaposlovanje na Koroškem je potekala v Dravogradu.

Brezposelnost med mladimi na Koroškem se v zadnjem obdobju sicer zmanjšuje skladno s splošno ugodnimi trendi na trgu dela, še vedno pa so nekateri podatki izstopajoči in zaskrbljujoči. V regiji je bilo aprila v evidenci brezposelnih prijavljenih 2700 oseb, od tega 630 mladih. Delež mladih med vsemi brezposelnimi se zmanjšuje, saj je bil ta delež aprila 2010 32-odstoten, aprila letos pa je znašal okoli 23 odstotkov.

Čeprav delodajalci veliko povprašujejo po novih zaposlitvah in tudi zaposlujejo, pa se strukturno neskladje na koroškem trgu dela ne izboljšuje, ugotavlja vodja koroških uradov za delo Jasmina Uršič z zavoda za zaposlovanje. Mladi nimajo znanj in izkušenj, ki jih delodajalci iščejo, kljub temu pa je vedno manj mladih, ki bi se vpisovali v izobraževalne programe, ki so bližje trgu dela.

Za nekatere med njimi s področja lesarstva in gostinstva izobražujejo v Srednji šoli Slovenj Gradec in Muta, a zadostnega vpisa verjetno tudi zato ni, ker so ti poklici premalo plačani, pa je danes opozoril ravnatelj te srednje šole Bernard Kresnik.

Uršičeva je med drugim izpostavila še velik delež brezposelnih žensk na Koroškem, tako na splošno kot samo med mladimi. Med mladimi brezposelnimi je v regiji 58,8 odstotka brezposelnih žensk. Uršičeva ugotavlja tudi, da se mladi pogosteje kot starejši zaposlujejo na zanje v smislu izobrazbe neustrezna delovna mesta, več se tudi zaposlujejo za krajši delovni čas.

Na Koroškem zaposlitev težje dobijo izobraženi mladi z različnih področij družboslovja, lažje delo dobijo izobraženi s tehničnih in naravoslovnih področij. Prav tako je med delodajalci veliko povpraševanja po zaposlitvah v predelovalni dejavnosti, kovinarstvu, gostinstvu in logistiki. Na teh področji so dnevno povpraševanja, ta so letos za okoli tretjino večja kot lani, je povedala Uršičeva, ki del rešitev vidi v spremembah učnega sistema. Ta bi po njenih besedah moral uvesti več praktičnega pouka.