Okrožno sodišče je presodilo, da je zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora v več točkah protiustaven. Prav tako je po mnenju sodišča tožilstvo za več kot dve leti zamudilo rok za vložitev tožbe za odvzem premoženja predsedniku SDS. Sodišče je tudi menilo, da je po razveljavitvi sodb v zadevi Patria odpadel osnovni razlog in obvezen zakonski predpogoj za pričetek finančne preiskave, povzema Demokracija.

Postopek pred sodiščem zastaral

Specializirano državno tožilstvo je na Okrožno sodišče v Ljubljani pred letom dni vložilo tožbo zoper predsednika SDS Janeza Janšo, s katero je zahtevalo odvzem premoženja nezakonitega izvora, med drugim več nepremičnin v Bovcu, polovico stanovanja na Mesarski ulici v Ljubljani, hišo in gospodarski objekt v Ložnici pri Velenju, osebni avtomobil in drugo premoženje. Vrednost premoženja, ki naj bi ga po mnenju tožilstva Janša pridobil nezakonito, je sicer 395.388 evrov.

Janša je v odzivu na vložitev tožbe navedel, da se je skrajni rok za vložitev tožbe iztekel 14. aprila 2015. A na Specializiranem državnem tožilstvu so takrat za STA zatrdili, da zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora ne določa roka za vložitev tožbe.

Vložitev tožbe je bila posledica finančne preiskave, v kateri je tožilstvo preverjalo premoženje Janeza Janše in povezanih oseb: njegove žene Urške Bačovnik Janša, brata Rajka Janše in sestrične Janševe žene Nataše Pajenk, ki je kot bančnica skrbela za bančne posle družine Janša. Tožbo je tožilstvo vložilo le zoper Janšo.

Finančna preiskava Janše in povezanih oseb se je začela septembra 2013 na podlagi pisne pobude, podatkov avstrijskega urada za preprečevanje pranja denarja in ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki je Janši očitala za 210.000 evrov nepojasnjenega premoženja. Vrhovno sodišče je sicer poročilo KPK naknadno odpravilo, ker Janša na osnutek poročila in ugotovitev ni mogel dati pripomb, s tem mu je bila kršena ena od ustavnih pravic. A je nato senat KPK v drugi postavi postopek ponovil in prišel do enakih ugotovitev.