Počutim se potrto, žalostno, predvsem pa zaskrbljeno. Pravzaprav nihče ne razume, kaj se je v resnici zgodilo, kroži pa kup teorij zarot in vse nas skrbi, kam bo propadel poskus državnega udara pripeljal. Po groznem koncu tedna v Turčiji sedaj državni organi preiskujejo, kaj se je zgodilo. Še vedno ni jasno, kateri kadri v vojski so bili vpleteni v poskus vojaškega udara, zato preiskave in aretacije vodijo vse do najbolj vodilnih vojaških častnikov. Pa tudi v vse veje sodnega sistema, od tožilcev do sodnikov, celo ustavnih. Naročila za aretacije zadevajo skoraj 3000 ljudi v vseh vejah sodnega sistema, pravosodni minister pa je že konec tedna povedal, da je v pridržanju 6000 ljudi, zaposlenih v sodstvu in vojski, pa tudi napovedal nove aretacije. Kmalu so se zgodile, saj so v začetku tedna aretirali okrog 8000 pripadnikov policije. Državljani smo predvsem zaskrbljeni zaradi vseh teh aretacij in se sprašujemo, če so pravzaprav skladne z našim pravnim redom, če so zakonite. Nekateri opozarjajo še na nezakonito ravnanje z vojaškimi častniki v priporu, ki naj ne bi bilo skladno niti z listinami o človekovih pravicah. Vlada neprestano poudarja, da bodo zoper domnevne kriminalce uporabili vse možne represivne ukrepe. Prav tako ni jasno, kakšni bodo ukrepi zoper člane opozicije, ki jih sumijo sodelovanja. Omenja se celo ponovna uvedba smrtne kazni, ki je sedaj nimamo v zakonodaji, pa tudi rahljanje zakonov, ki zadevajo nošenje orožja v osebno uporabo. Vlada medtem ponavlja, da nevarnost še vedno preti in s tem spodbuja državljane, naj ostanejo na ulicah. Tako so na ulicah pravzaprav neprestano demonstracije, ki nekako častijo ta "praznik demokracije", upor ljudstva proti poskusu državnega udara, kot ga je definirala vlada sama. Ljudje na ulicah skandirajo, da zavračajo poskus državnega udara in da slavijo demokracijo. Nekako prevladujejo teorije, da Erdoğan poskusa udara ni zrežiral sam, temveč, da je to delo podpornikov Gülena, seveda pa ne samo njegovih podpornikov, temve