Voditelji so v pismu na štirih straneh, ki ga je pridobila STA, zapisali, da je treba prepoznati resnost razmer in potrebo po nadaljnjem ukrepanju v podporo gospodarstvom, pri čemer si je “še zlasti treba prizadevati za skupen dolžniški instrument, ki bi ga izdajala evropska institucija za zagotavljanje financiranja na trgu (…) v korist vseh članic”.

Argumenti za takšen instrument so po navedbah voditeljev močni, saj se vsi soočajo s simetričnim zunanjim šokom, za katerega ni odgovorna nobena država, negativne posledice pa čutijo vsi. Ta skupen dolžniški instrument bi moral imeti zadosten obseg in dolgo ročnost, da bo povsem učinkovit in da bo mogoče preprečiti tveganja zdaj in v prihodnje, še piše v pismu, naslovljenem na predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela.

Ideja skupnih evropskih obveznic ni nova. Pogosto se je omenjala v finančni krizi, a članice doslej niso uspele premostiti globokih razhajanj glede tega. Medtem ko Francija, Italija in Španija k skupnemu zadolževanju pozivajo že dlje časa, pa mu Nemčija, največje gospodarstvo v območju evra, ki v takih projektih prevzame levji delež bremena, nasprotuje ob podpori severnih držav.

Voditelji so na videokonferenčnem zasedanju minuli teden že razpravljali o možnosti uvedbe evropske “koronaobveznice” za financiranje nujnih ukrepov in odpravo posledic epidemije. K temu poziva zlasti Italija, ki jo je virus med vsemi članicami unije doslej najbolj prizadel, ob podpori Francije. Nemčija in Nizozemska pa tej možnosti odločno nasprotujeta.