Ljudje se najbrž vsake stvari, ki traja (pre)dolgo, naveličamo. No, morda pa ne čisto vsega. Nisem slišal mnogo pritožb čez tole sončno in (pre)toplo pomlad. Kako lepo je tako vreme, naj kar traja! Naš telefon v meteorološki prognozi je molčal, nikogar vreme ni zares zanimalo. Saj je bilo skoraj ves čas enako ali vsaj podobno in zimske gvante smo lepo pospravili v omare, kadar nam je padlo na pamet, smo lahko šli na lepše, tudi kaj postorili zunaj. Šli na kavico – pa kdo bo sedel notri, če je zunaj tako prijetno! Nobenih nalivov, poplav, kakšno črpanje vode iz kleti neki! Dežnik? Kje je že? Ja, takega vremena se je najbrž res težko naveličati. Dokler ne začne veter prenašati prahu, dokler se potoki napol ne posušijo, pa za traktorji na polju se kadi … A tega ne vidijo vsi. Za nekatere je to čisto nepomembno, da le lahko sedijo na sončku, da lahko v miru prekrivajo strehe, zidajo, se rekreirajo. In dokler teče voda iz pipe in lahko vsak teden operejo svoj avto … Res živimo na zlatem koščku sveta, le redko se zgodi, da bi nam zmanjkalo vode. Pa je res tako? Vprašajte tiste, ki živijo v bolj odmaknjenih krajih, pa tam, kjer se vodna zajetja zadnje čase vse pogosteje posušijo in jim gasilci dovažajo drago vodo, pa tiste, ki sploh še nimajo vodovoda na primer. Taki najbrž kar nestrpno čakajo na dolgo pričakovani pomladni dež. Sam sem kar pogosto v naravi in moram priznati, da sem tudi jaz že kar nestrpno čakal na dež. No, saj na koncu je bila bolj karikatura od dežja, zdaj, ko bi brez škode tri dni deževalo. Naša “goba Slovenija” je suha in šele v treh dneh bi se najbrž dobro napila. In vendar je obet dežja, pa čeprav smo napovedovali le plohe in manjšo količino, dobesedno prebudil telefon v naši meteorološki prognozi! Nekatere je dež motil in so se morali začeti prilagajati vremenu, drugi so ga želeli in so bili razočarani, ker jim nismo mogli obljubiti večje količine. Lahko bi rekli, da je ta dež ustregel le malokomu. Še rastlinam, pa teh itak nihče ne vpraša za mnen
