“Količine padavin so sicer v mejah normale, problem je to, da je bilo doslej malo suhih dni oziroma ni bilo obdobij, ko bi bilo nekaj suhih dni zapored,” je za STA dejal Gregor Gregorič z oddelka za agrometeorologijo Agencije RS za okolje (Arso).
To za kmete predstavlja precej težav pri košnji, saj le stežka posušijo travo, problem je tudi pri žetvi žit. Vremenske razmere z veliko vlage povzročajo težave tudi pridelovalcem krompirja in vinogradnikom, predvsem zaradi napadov plesni, je povedal Gregorič.
Škodo v kmetijstvu povzročajo tudi neurja, tudi tista manjša, ki morda samo delno poškodujejo pridelek, a so rastline zaradi tega bolj občutljive in potrebujejo dodatno skrb za odpornost in zaščito. Zaradi takšnega vremena se praviloma poveča tudi poraba fitofarmacevtskih sredstev, je dejal Gregorič.
Podobno ugotavljajo tudi na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). “Letošnje leto je radodarno s padavinami, kar je ugodno za rast vrtnin, travinja, koruze. Padavine pa težave povzročajo pri spravilu travinja in pri žetvi žit. Prav tako se opaža večjo občutljivost rastlin na bolezni v trajnih nasadih, to je v sadovnjakih, vinogradih in hmelju,” je za STA razmere opisal vodja sektorja za kmetijsko svetovanje pri KGZS Igor Hrovatič.
Kot je še dodal, so letos tudi lokalna neurja po Sloveniji posameznim kmetijam povzročila veliko škode. A je generalno gledano po njegovih besedah letos škoda zaradi vremenskih ujm precej manjša kot v minulih letih.
“Letošnje trenutne vremenske razmere z visokimi temperaturami in veliko vlage so idealne za razvoj glivičnih bolezni. Vendar pa zaradi zakasnitve spomladi in prisilnega dozorevanja nekaterih poljščin, med drugim žit in krompirja, ocenjujemo, da letošnja prodaja ne bo bistveno večja od lanske,” pa je za STA ocenila prokuristka Združenja proizvajalcev, distributerjev in zastopnikov fitofarmacevtskih sredstev Giz fitofarmacije Renata Fras Peterlin.
V Gizu pričakujejo manjši porast prodaje pri fungicidih, pri herbicidih in insekticidih pa ocenjujejo, da bo prodaja enaka kot običajno. Opažajo pa padec prodaje sredstev proti pršicam. Letno se v Sloveniji sicer proda med 960 in 1000 ton aktivnih snovi, ki se uporabljajo v fitofarmacevtskih sredstvih, prodaja pa se v zadnjih letih stalno zmanjšuje.
Sicer pa je bil večji del Slovenije do nedavnega precej dobro založen z vodo in še zdaj je večinoma podobno. Nekoliko manj vode je trenutno v Zgornjem Posočju, kjer je vode manj, kot je povprečje za ta čas, in na Obali. V Zgornjem Posočju namreč v zadnjih dveh mesecih ni bilo toliko padavin kot drugje po državi, je za STA pojasnil vodja oddelka za hidrološke napovedi pri Arsu Janez Polajnar.
Glede reke Soče je še pojasnil, da poletni nalivi ne prispevajo veliko k povečanju vodnatosti te reke, ker je njeno porečje kraško. Da se pozna na vodnatosti Soče, mora biti padavin res zelo veliko, prav tako morajo biti dolgotrajne. Za Sočo tako velja, da je lahko kdaj pri nižjem vodostaju tudi bolj nevarna za tiste, ki se ukvarjajo z vodnimi športi, ker se pojavijo nove ovire, prehodi so drugačni, prav tako je na nekaterih delih lahko težje prehodna.
