“Tisti večer, ko sem se odločil je bilo najtežje. Ko sem potem to povedal doma in na treningu, sem dobil solzne oči. Danes do 11 ure sem bil potem v redu, ko pa sem se usedel na rampo, pa sem tako vedel, kaj moram storiti,” je dejal Dežman, ki odločitve ni sprejel na hitro.

“Če gledamo po letih, mi do Noriakija Kasaija še veliko manjka, po drugi strani pa sem dal veliko čez. Odločitve o koncu nisem sprejel na hitro in mislim, da sem se na koncu odločil pravilno,” pravi mladinski svetovni prvak iz leta 2012.

V karieri je imel kar nekaj težav s poškodbami, kar je pripomoglo k zgodnjemu zaključku kariere. “Ves čas sem govoril, da je hrbet v redu. Res je tako, a v vrhunskem športu se takoj pozna, da nekaj ni v redu. Enostavno je tako. Če nisi v svetovnem pokalu med najboljšimi 20 težko preživiš in glede na to, da sva s punco v svojem stanovanju, to predstavlja neke stroške. Ona dela in če jaz domov ne prinesem nič denarja, me grdo gleda,” je malo v šali, malo zares razkril Dežman.

S svojo kariero je sicer zadovoljen: “Uvrstitve, ki sem jih dosegel, so bile kar lepe, lahko bi jih bilo več, a lahko bi bil precej slabši. Nimam si ničesar očitati, saj sem dal od sebe 110 odstotkov.”

Na tekmah svetovnega pokala ima Kranjčan dve uvrstitvi na zmagovalni oder na ekipnih tekmah, najboljšo posamično uvrstitev kariere pa je dosegel v sicer okrnjeni konkurenci na tekmah svetovnega pokala v Sapporu na Japonskem 25. in 26. januarja 2014, ko je bil sedmi in deveti.

Na tekmah celinskega pokala je devetnajstkrat stal na stopničkah, od tega kar sedemkrat na najvišji. Prvo zmago v celinskem pokalu je dosegel prav na skakalnici v Kranju na poletni tekmi 7. julija 2013.

Zdaj se bo novi smučarski upokojenec najprej posvetil študiju in pisanju diplome, potem pa bo videl, kam ga bo peljalo življenje. Bo pa zdaj imel ves časa za hobije, kot sta motor in kolesarstvo.