V finančnem ministrstvu še nimajo pregleda, kdo vse jim je poslal pripombe na zakon o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Ta naj bi tako imenovanim izbrisanim podrejencem, ki so bili ob sanaciji šestih bank v letih 2013 in 2014 po podatkih ministrstva skupno ob 963 milijonov evrov, utrl skladno z odločitvijo ustavnega sodišča pot do odškodnin na sodišču. Tam naj bi dobili odgovor, ali in kdo je upravičen do nje ali ne. O pripombah so sicer tudi v ministrstvu sproti brali v medijih, tako o tistih iz velikih odvetniških pisarn kot o ocenah malih razlaščencev. A ker se je enomesečni rok za javno razpravo o ponujenem zakonu pravkar iztekel, vse pripombe do njih še niso prispele. Tudi tiste iz ljubljanskega okrožnega sodišča, kamor naj bi razlaščence napotili po pravico, in tudi z vrhovnega sodišča ne. Obe sodišči po poročanju medijev za izbrise ob bančni sanaciji namesto sodne poti predlagata arbitražo. A včeraj v ministrstvu za finance tega še niso mogli uradno komentirati, ko pa pripomb še niti prejeli niso in jih bodo morali še preučiti in oceniti. Napovedujejo, da se bodo ocene pripomb lotili čim prej, saj mora biti zakon maja pod streho. Naj tožijo združenja malih delničarjev V pravilih, kakršna je ministrstvo ponudilo lastnikom izbrisanih podrejenih obveznic in delnic, razlaščenci medtem prepoznavajo zmeraj nove zanke. In tudi nič več ne ostajajo zgolj pri prvi oceni, da je zakon “nov udarec pravni varnosti”. Zdaj v Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD) osnutku zakona očitajo, da ni ustrezen, ko pa je pripravljen tako, da ščiti ravnanje Banke Slovenije. Poleg tega naj bi sodišče ugotavljalo oškodovanje posameznikov zgolj s pomočjo ocene, kaj bi lastniku podrejenih obveznic ali delničarju ostalo, če bi banka propadla. “Takšen pristop je nedopusten in nezakonit, saj oži možnosti, ki ostajajo v primeru, da banka ostane in posluje naprej,” je menil na nedavni tiskovni konferenci VZMD odvetnik Damijan Gregorc iz Odvetniške pisa
