V EU sedaj osnutek ločitvenega sporazuma analizirajo članice. Konec tedna se bodo sestali veleposlaniki 27 članic, ki naj bi po pričakovanjih podprli osnutek in sprejeli mandat za Evropsko komisijo za dokončanje izjave o prihodnjih odnosih.
V proces bodo vpleteni tudi ministri za evropske zadeve, ki se bodo v ponedeljek sestali na izrednem zasedanju. Šerpe – svetovalci voditeljev za evropske zadeve – naj bi delo končale prihodnji četrtek. V nedeljo, 25. novembra, je predviden vrh sedemindvajseterice, na katerem naj bi dorekli ločitveni sporazum in politično izjavo o prihodnjih odnosih.
Natančen časovni okvir srečanj veleposlanikov, ministrov in šerp se po neuradnih informacijah še usklajuje.
Na strani EU morata ločitveni sporazum ratificirati Evropski parlament in Svet EU, nacionalne ratifikacije v vseh članicah pa niso potrebne. A za vse te korake je ključno, da sporazum podpre britanski parlament.
Izid glasovanja v poslanski zbornici, ki je predvideno v začetku decembra, je negotov. Podobno kot britanska javnost in vlada premierke Therese May so glede dogovora razdeljeni tudi britanski poslanci. Ostro nasprotovanje sporazumu je pričakovati tako med poslanci, ki zagovarjajo brexit, kot med tistimi, ki so naklonjeni članstvu v uniji.
Mayeva v poslanski zbornici nima večine. Številni poslanci konservativcev kot tudi iz vrst laburistov in drugih opozicijskih strank so skeptični do njenih načrtov za brexit ali pa jim javno nasprotujejo. Poslanci ulstrskih unionistov (DUP), ki podpirajo manjšinsko vlado konservativcev, so že napovedali, da bodo verjetno glasovali proti, saj bo dogovor po njihovem mnenju pripeljal do razpada Združenega kraljestva. Tudi številni torijci so napovedali, da dogovora ne bodo podprli.
Če bodo poslanci postavljeni pred eno samo izbiro – vladni dogovor ali nobenega dogovora – bi omahljivci lahko podprli Mayevo. Na Downing Streetu upajo, da se bo to zgodilo. Laburisti in nekateri konservativci si želijo, da bi lahko glasovali tudi o drugih opcijah.
Če bo šel dogovor skozi parlament, bo Velika Britanija 29. marca 2019 opolnoči po srednjeevropskem času po štirih desetletjih članstva izstopila iz EU.
Začelo bo veljati prehodno obdobje, ki bo trajalo do 31. decembra 2020. London in Bruselj se bosta v tem času pogajala o bodočih trgovinskih odnosih. Po izteku prehodnega obdobja, ki ga bodo lahko enkrat podaljšali, bo začel veljati nov trgovinski dogovor, če tega ne bo, pa je predvidena začasna rešitev, s katero bo meja med Irsko in Veliko Britanijo ostala odprta.
Če bodo britanski poslanci dogovor zavrnili, pa bo Velika Britanija stopila v neznano. Mayeva bi lahko poskusila z novimi pogajanji z Brusljem, vendar večina pričakuje, da bo v tem primeru odstopila. Lahko bi sledile predčasne volitve ali pa imenovanje novega premierja.
Nekateri konservativni in laburistični poslanci upajo, da bo Mayeva skrenila v drugo smer ter preložila brexit in sklicala nov referendum, vendar je to možnost ves čas izključevala.
