Erjavec pričakuje, da mu bo premier v naslednjih dneh dal pooblastilo, da pošlje pismo podpredsedniku Evropske komisije Fransu Timmermansu, ki pa je že napisano. V izjavi za STA po seji vlade je pojasnil, da bi Evropski komisiji lahko pisal v okviru svojih pristojnosti, “a ne bi želel, da bi v javnosti izpadlo, kot da ravna enostransko in kot da nimajo skupne zunanje politike”.
Zato bo pismo podpisal in poslal tedaj, ko ga bo premier proučil in potrdil, da je to njihova skupna politika do Hrvaške in do Bruslja, je povedal Erjavec, ki upa, da bo to v prihodnjih dneh.
Sicer pa je poudaril, da ima vlada glede vprašanja arbitraže ves čas enotno politiko. “Mi ne moremo dopustiti, da Hrvaška krši arbitražno odločbo, zlasti v tistem delu, ki nanaša na morje, kjer je meja dokončno določena,” je poudaril.
Erjavec je sicer danes premierju predstavil predlog, da bi Evropsko komisijo obvestil o tem, kakšna je situacija po izdaji arbitražne odločbe. “Zlasti pa opozoril, da ne gre več zgolj za vprašanje določitve slovensko-hrvaške meje, ampak da gre tudi za vdore v t.i. schengensko območje,” je dejal.
Izrazil je sicer zadovoljstvo, da na enakem stališču stoji tudi premier, tako da mnenja, da je tu zunanja politika razklana, ne držijo. “Tudi sam se strinjam, da je treba v dialogu rešiti tisti del meje, ki se nahaja na kopnem,” je še pojasnil zunanji minister in izpostavil, da pa je vprašanje na morju zelo jasno.
“Sodišče je zelo natančno določilo kako teče meja, določilo je tudi notranje morje Slovenije, in sicer okoli 80 odstotkov piranskega zaliva, pa tudi območje teritorialnega morja Slovenije,” poudarja minister.
Kot je pojasnil, jih moti predvsem to, “da Hrvaška ves čas pravi, da se je treba vzdržati enostranskih dejanj, v resnici pa lahko ugotovimo, če pogledamo poročilo policije, da se hrvaška stran ne vzdržuje enostranskih dejanj. Na morju je meja določena, njihova plovila pa ves čas vdirajo v slovenski morski prostor, tudi v schengensko območje”, je opozoril.
Ob vprašanju, kako lahko Evropska komisija ukrepa, je spomnil na ukrepanje komisije v primeru Poljske in ocenil, da je primer Hrvaške podoben. Po njegovem prepričanju je zdaj pravi trenutek. “Če bomo čakali, bomo pa deležni očitka, da je bila meja na morju določena, pa se nismo odzvali,” je ocenil.
Slovenija bi po Erjavčevem mnenju lahko na morju začela jurisdikcijo izvajati takoj. “A smo rekli, da bomo potrpežljivi in mirni ter bomo spoštovali mednarodno pravo. Zato se mi zdi prava pot, da se najprej obrnemo na Evropsko komisijo, jo opozorimo, da imamo državo članico, ki ne spoštuje mednarodnih obveznosti,” je pojasnil.
Če pa bo vlada odločila, da mora biti naslednji korak, da se da ustrezna navodila državnim organom, ki so pristojna za varovanje suverenosti Slovenije, bodo seveda tako odločitev sprejeli, je še zagotovil Erjavec.
Tudi prvak SD Dejan Židan je po seji vlade ocenil, da imamo eno zunanjo politiko, morda le izrazoslovje včasih ni povsem enako. A usmeritev, način delovanja ter dogovori so po njegovih navedbah povsem enaki in vsi trije predsedniki koalicijskih strank razmišljajo zelo podobno.
Pri kršitvah schengenskega območja je po njegovih navedbah ne le naša pravica, pač pa tudi dolžnost, da “ukrepamo tako, da je to jasno tudi vsem tistim, ki so dolžni, da schengenski prostor ščitijo”.
Tudi sam je omenil ostro ukrepanje komisije do Poljske, ob čemer pa je ocenil, da gre v primeru Hrvaške za bistveno večjo kršitev. Na vprašanje, ali bi lahko to pomenilo odvzem glasovalnih pravic Hrvaški, je odgovoril, da je to treba vprašati Evropsko komisijo. “Videli ste, kaj je najavljeno za Poljsko, ko pa gre za bistveno manjšo kršitev,” je pristavil Židan.
Tudi Židan je poudaril, da je meja na morju zelo jasno določena z arbitražno odločbo in to ni le meja med Slovenijo in Hrvaško, pač pa schengenska meja.
