Odgovornost, samodisciplina, samostojnost, vztrajnost in pravilna izraba časa so lastnosti, ki jih utrjujejo domače naloge. A te pogosto nimajo pravega smisla, saj se nekateri učenci nanje požvižgajo, ker niso obvezne, namesto drugih pa učiteljeve zahteve izpolnijo celo starši. “Starši so prevzeli veliko večjo skrb nad izvajanjem domačih nalog kot nekdaj. Ne pogovarjajo se več o tem, ali je otrok naredil nalogo, ampak o tem, ali so jo naredili. V množini: ‘smo naredili nalogo‘, podobno kot ‘pisali smo test‘,” razmišlja ravnatelj OŠ Domžale Uroš Govc. Prej so navodila s table prepisovali učenci, zdaj do vrat učilnice stopijo starši in fotografirajo, kakšne zadolžitve je učitelj napisal na tabli. “Starši tako delno prevzamejo skrb za nalogo in ne izključujem tega, da jo kdaj tudi naredijo namesto otroka,” še pravi ravnatelj in doda, da pojav sicer ni množičen, opazijo pa ga. “Vemo, da je dobro, če otrok dela domače naloge, ne smemo pa jih od njih zahtevati” Starši učencev njihove šole sicer domače naloge zelo podpirajo in jim ne nasprotujejo. Delo za domov učitelji naložijo od ponedeljka do četrtka, v petek pa ne. Tudi obseg nalog je tak, da jih zmorejo učenci opraviti že med podaljšanim bivanjem in jim ni treba nalog delati še doma, razloži Govc. Tega, kar je pomembno, ne razvijajo dovolj “Naša demokracija nima nobenih meja in se razvija v smer, ki ni dobra za otroke. Vemo, da je dobro, če otrok dela domače naloge, ne smemo pa jih od njih zahtevati,” poudarja ravnatelj OŠ Livada Goran Popović. Domače naloge so namreč ena od oblik utrjevanja delovnih navad in dejstvo, da to ni obvezna oblika, otrokom prav nič ne koristi. “Zdaj je vse skoncentrirano na ocene, na to, ali otrok nekaj zna ali ne, samo na odstotke. Kljub temu da vemo, da je nekdo lahko talentiran, a brez delovnih navad ne bo mogel uresničiti svojih potencialov. Generacije otrok bomo obsodili na morebitne neizkoriščene razvojne potenciale. Šolo spreminjamo v ustanovo reprodukcije. Učitelji vedo, kaj mo
