Prvo, kar je v nedeljo zjutraj storil, je bila serija tvitov o tem in onem, česar na poti po Bližnjem vzhodu in Evropi ni počel ne glede na to, da se je doma v ZDA ruska afera poglabljala in se razširila že na njegovega zeta Jareda Kushnerja.

Trump je najprej pohvalil zmago republikanskega pretepača Grega Gianforteja za zmago na kongresnih volitvah v Montani. Gianforte je dan pred volitvami prijel za vrat in zbil na tla novinarja Guardiana.

Nato je sporočil, da se je ravnokar vrnil iz Evrope. “Pot je bila velik uspeh za Ameriko. Težko delo, vendar veliki rezultati,” je tvitnil. Nato je še napadel “lažne medije”, ki objavljajo nepotrjene informacije o preiskavi ruskega vpletanja v ameriške volitve ter povezav med Rusijo in Trumpovo kampanjo, ter uhajanje informacij v medije, ki so povzročili jezo tudi v Veliki Britaniji zaradi objav podrobnosti o preiskavi terorističnega napada v Manchestru.

Trum namerava v naslednjih dneh uvesti spremembe v Belo hišo, krepi odvetniško ekipo za soočanje s preiskavo ruske afere in menda namerava zamenjati nekaj ljudi. Odvetniki so mu priporočili, naj neha tvitati, ampak tega še ne upošteva.

Predsednik senatnega odbora za mednarodne odnose Bob Corker iz Tennesseeja je turnejo označil za velik uspeh, o mnenju demokratov se ne splača izgubljati besed, saj so ga po vrsti napadli, konservativni komentator David Frum, ki je pisal govore predsedniku Georgu Bushu mlajšemu, pa je turnejo označil za katastrofo, kar zadeva odnose med ZDA in Evropo.

To je na nek način v nedeljo potrdila nemška kanclerka Angela Merkel, ki je dejala, da je v zadnjih dneh postalo jasno, da mora Evropa svojo usodo vzeti v lastne roke. “Časi, ko se je Evropa lahko zanašala na druge, so do določene mere končani,” je dejala in dodala, da mora pot na svoje seveda iti vzporedno s prijateljstvom z ZDA in Veliko Britanijo.

Merklova je bila izjemno nezadovoljna že v Taormini na Siciliji, ko Trump na vrhu G7 ni hotel podpreti pariškega sporazuma proti podnebnim spremembam. Dejala je, da je bila razprava o tem v obliki šestih držav proti eni zelo nezadovoljiva. Trump je dejal, da se bo o podnebju odločal v naslednjih dneh.

Frum je v reviji Atlantic menil, da je zveza Nato prestala veliko preizkušenj, ampak je preživela, Sovjetska zveza pa je propadla. To, kar je počel Trump v Evropi, pa naj bi bilo katastrofalno za čezatlantske odnose. Trumpovo obnašanje naj bi bilo še posebej nevarno, ker sovpada z brexitom. Trump je v Bruslju kritiziral članice zveze Nato, da niso poštene do ameriških davkoplačevalcev, ker ne prispevajo dovolj za obrambo, zraven pa je navrgel še nekaj o starih neporavnanih dolgovih.

Dobil je zagotovila, da se bo poraba povečala in o večji pozornosti boju proti terorizmu, sam pa ni izrecno podprl 5. člena severnoatlantske pogodbe, ki govori o tem, da je napad na eno članico napad na vse. Njegov svetovalec za nacionalno varnost Herbert McMaster je sicer zagotovil, da je Trump to storil.

Takšno obnašanje je po Frumovih besedah toliko bolj škodljivo glede na to, kar je Trump govoril v času kampanje – da je Nato preživela organizacija in pohvale na račun ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Ameriški komentatorji so opazili, da je bil Trump veliko bolj sproščen in razigran med obiskom Savdske Arabije kot Evrope. V Rijadu je arabskim državam zagotovil, da ni prišel pridigat, kar je potem raje počel v Evropi, kje je mimogrede Nemce označil za zelo slabe, ker imajo trgovinski presežek z ZDA.

S Savdijci je sklenil 110 milijard dolarjev vreden posel o prodaji oborožitve in po zagotovilih Bele hiše dobil obljube za 300 milijard dolarjev vlaganj v ZDA. Morda zaradi tega ni preveč poudarjal človekovih ali ženskih pravic, gostitelje pa je navdušil, ko je izpostavil Iran kot najhujše zlo na Bližnjem vzhodu.

V Izraelu je potem dvigoval obrvi sogovornikov, ko jih je obvestil, da je ravnokar pripotoval z Bližnjega vzhoda. Izrael je polagal velike upe v Trumpovo izvolitev, vendar trenutno ne ve, na čem je. Napovedi o priznanju Jeruzalema kot glavnega mesta Izraela so že zdavnaj pozabljene.

Razen Fruma in nekaterih pa večina drugih komentatorjev v ZDA priznava, da je bil obisk poln majhnih nerodnosti, vendar ni bilo nobene očitne katastrofe. V Savdski Arabiji je plesal s sabljami, polagal roke na svetlečo se oblo, kar je vse spomnilo na negativne like iz filmov o Jamesu Bondu. Na fotografijah se je večinoma smejal.

V Evropi se je mrščil. V Bruslju je odrinil premierja Črne gore, da se je zrinil v prvo vrsto za fotografiranje, v rokovalnem dvoboju s francoskim premierjem Emmanuelom Macronom pa je potegnil kratko, saj ga je 39-letni Francoz stisnil močneje, kot je premoglo Trumpovih 70 let.

Med govorom italijanskega premierja na G7 si ni nataknil slušalk. Ni znano, ali zato, ker ga Italijanove besede niso zanimale, ali zato, ker ni vedel, da obstaja prevod ali pa si ni hotel pokvariti frizure.

Med zmagovalkami Trumpove turneje pa je posredno zagotovo Slovenija oziroma njena sladica potica, ki jo je v Vatikanu omenil papež Frančišek, ameriške televizije in drugi mediji pa še vedno objavljajo recepte in govorijo od državi, iz katere prihaja skupaj s Trumpovo soprogo prvo damo ZDA Melanio Trump.

Hudomušni papež je opazil obseg Trumpovega pasu in je Melanio vprašal, ali ga hrani s potico. Napačni prevod potice v pico je nato naredil še večjo reklamo s pojasnjevanjem. Američani so sedaj tudi izvedeli, da imajo po Jackie Kennedy šele drugo prvo damo katoliške vere.

Melania Trump je na turneji cvetela, kar ji je Trump priznal na koncu med srečanjem z ameriškimi vojaki na Siciliji. “ZDA ne morejo imeti boljše odposlanke, kot je veličastna in čudovita prva dama Melania. Države po svetu se ne strinjajo o marsičem, o tem pa se strinjajo. To vam zagotavljam,” je dejal Trump.

Navdušila je, ko je obiskovala Savdsko Arabijo brez zakritega lasišča, čeprav so Trumpa doma kritizirali, ker je zaradi tega sam pred leti kritiziral prvo damo Michelle Obama. Številnim so se muzali ob posnetku sestopa z letala po pristanku v Izraelu, ko je prva dama navidezno ali zares zavrnila Trumpov poskus, da jo prime za roko.

Papež se je ob Trumpu bolj ali manj mrščil, ob pogovoru z Melanio pa se je smejal. Sama je dejala, da je bila pot zanjo nekaj posebnega, da ne bo nikoli pozabila žensk in otrok, s katerimi se je srečala, kot je bil tisti v rimski otroški bolnišnici, ki ji je narisal risbo, na kateri so vsi ljudje enaki.

Sama je bila z 51.500 dolarjev vredno rožno jakno Dolce&Gabbana na Siciliji malce manj enaka od drugih in bilo je nekaj kritik. Nihče pa ji ni mogel očitati, da ni bila lepo oblečena, kjerkoli je bila.