Poklicno maturo v letu 2017 je uspešno opravilo 96 odstotkov dijakov, kar je primerljivo z dosežki izpred preteklih let. Nasploh po besedah predsednika strokovnega sveta za poklicno in strokovno izobraževanje Borisa Dularja uspešnost na poklicni maturi od leta 2002 narašča, kar po njegovem kaže, da je poklicna matura postala “utečena, stabilna in kakovostna”.

Je pa Državna komisija za poklicno maturo, ki vodi priprave nanjo in spremlja njeno izvedbo, po besedah Dularja, ki vodi tudi to komisijo, na ministrstvo že predlagala nekaj sprememb. Med drugim je predlagala, da bi še večji del poklicne mature postal eksteren, kar pomeni, da bi naloge in vprašanja ter navodila za ocenjevanje pisnega dela pripravili člani državne predmetne komisije za poklicno maturo. To bi po oceni Dularja zagotovilo večjo objektivnost in nepristranskost. Komisija je vladi predlagala tudi stalno usposabljanje ocenjevalcev na poklicni maturi.

Člani strokovnega sveta so se sicer v današnji razpravi strinjali, da se razmišljanju, da je poklicna matura manj vredna od splošne, izteka čas, posebej, ker izobraževanje za poklice pridobiva na vrednosti. Prav tako po oceni Dularja poklicna maturo z opravljanjem dodatnega maturitetnega izpita ni nekakšna obvoznica za na univerzo. “Podatki tega ne kažejo,” je dejal.

Strokovni svet za poklicno in strokovno izobraževanje se je danes seznanil tudi s poročilom o kakovosti srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja 2017, ki ga je pripravil Center RS za poklicno izobraževanje. Slednje je med drugim pokazalo, da uspešnost zaključevanja šolanja na srednjem strokovnem izobraževanju narašča, pri nižjem poklicnem izobraževanju in srednjem poklicnem izobraževanju pa upada. Člani so se danes sicer strinjali, da je s tovrstnimi poročili smiselno nadaljevati in poudarili potrebo po poenotenju različnih podatkovnih baz državnih organov.