Agencijsko delo je učinkovit mehanizem fleksibilnosti trga dela. Kje vidite največje probleme, kdo je zanje odgovoren in kako bi se jih dalo odpraviti? "Agencijsko delo je izjemno učinkovit mehanizem fleksibilnosti trga dela, ki je v korist kapitala, vso breme in tveganje pa prenese na delavce in delavke. Nikoli prej nisem videla tolikšnega strahu kakor takrat, ko smo iskali agencijske delavce za anonimne intervjuje. Lahko sem razumela, da se bojijo za vir preživetja, vendar to ni bil edini razlog. Kot sem ugotovila pozneje, agencijske pogodbe o zaposlitvi vključujejo člen, da je podatek o plači zaupen in da agencija lahko kaznuje delavca v višini treh bruto plač, če ta podatek izda. Zato ne smejo govoriti niti o svoji plači, ne morejo govoriti o svojem položaju in se tudi ne morejo sindikalno organizirati. V pogodbah je še člen, da mora delavec, ki ne pride na delo, plačati agenciji odškodnino. To pomeni, da ne morejo stavkati. Predpostavka svobodnega mezdnega dela, tega ‘velikega emancipacijskega‘ dosežka kapitalizma v primerjavi s fevdalizmom ali suženjstvom, je, da delavec svobodno sklepa in prekine pogodbo. Toda agencijski delavci ne morejo kadar koli odstopiti od pogodbe. Morda ne vemo, kaj ti delavci v resnici so, a vsekakor niso ‘svobodni mezdni delavci‘. Agencije niso le podjetja, so tudi ključni dejavniki pri preoblikovanju trga dela in imajo zato multiplikacijski učinek na celotno delovno silo. To pomeni pritiske na delovnopravno regulacijo, a tudi ustvarjanje novih praks. Kot denimo v Revozu, kjer agencijski delavci delajo samo ponoči." "Nikoli prej nisem videla tolikšnega strahu" So agencije res bolj usposobljene, da najdejo najboljše ljudi za neko podjetje? "Raziskave o najbolj problematičnih oblikah dela so redke. Nič ne vemo tudi o neformalnem zaposlovanju, ki spreminja Slovenijo v kolonialno družbeno tvorbo. Take raziskave se zgodijo celo proti volji državne administracije, ki vidi svojo edino nalogo v organiziranju izkoriščanja delavcev. Nekaj