Znižati emisije, ki v mestnih jedrih nastajajo zaradi prevoza blaga in spodbuditi trgovino na drobno, sta osrednja izziva mednarodnega projekta Resolve, ki ga sofinancira program Interreg Europe, Maribor pa ga je skupaj s še osmimi partnerji iz sedmih držav Evropske unije pognal že v lanskem letu. Od skupaj dveh milijonov evrov je vrednost projekta v Mariboru 163.400 evrov, strokovnjaki iz partnerskih mest, ki se danes in jutri mudijo na delavnici v mestu, pa se ne le spoznavajo z našim prometnim režimom in utripom v mestnem središču, pač pa izmenjujejo izkušnje z mariborskimi strokovnimi sodelavci Mestne občine Maribor in s predstavniki malega gospodarstva v mestnem središču. Kako ohraniti mestno jedro, ga nameniti ljudem ali avtomobilom oziroma v kakšnem razmerju obojim in v kakšnem obsegu dovoliti dostavo, je le nekaj vprašanj, ki so jih mariborski kolegi v projektu postavili kolegom iz tujine. Ti so včeraj izkoristili za spoznavanje specifike Maribora, danes pa sledijo izsledki, a je vodja posveta Giuliano Mingardo iz Univerze Erasmus Rotterdam, že dejal, naj pričakovanja ne bodo prevelika, saj podrobna analiza v 24 urah ni mogoča, "a že pogled od zunaj da drugačno perspektivo za ideje in nasvete". Ker za evropska mesta velja, da ljudje v povprečju kar 64 odstotkov prevoza, povezanega z nakupi, opravijo z avtomobili, skoraj 100 odstotkov dostave blaga pa se izvede z motoriziranimi vozili, tako prevoz oseb kot prevoz blaga v nakupovalnih in mestnih središčih pa se povečujeta, je iskanje rešitev torej ključno. Aleš Klinc iz mariborskega občinskega urada za komunalo, promet in prostor je gostom iz tujine predstavil, kako v mestnem jedru poteka dostava in razkril, kako se je razvijala cona za pešce, ki se je v Mariboru prvič pojavila v začetku 50. let prejšnjega stoletja, razcvet pa je, potem ko so v 80. letih prevladali avtomobili, doživela med letoma 2005 in 2015, ko je nastalo kar 80 odstotkov sedanje cone za pešce. Da so njene pomembne pridobitve Trg Leona Štukl