Drago Šketa, dosedanji vodja mariborskega okrožnega državnega tožilstva, je danes v državnem zboru prisegel kot peti slovenski generalni državni tožilec. Vodenje tožilskih vrst prevzema od Zvonka Fišerja, pred njim pa so tožilce vodili še Anton Drobnič, Zdenka Cerar in Barbara Brezigar. Šketo so poslanci kot novega generalnega državnega tožilca potrdili 22. marca letos. Mariborčan je sicer najmlajši od vseh dosedanjih generalnih državnih tožilcev, saj je januarja dopolnil 48 let. Drago Šketa je v intervjuju, ki smo ga v Večeru objavili takoj potem, ko je bil potrjen v državnem zboru, povedal, da bo v času njegovega mandata na čelu tožilstva prioriteta obravnavanje gospodarske kriminalitete, ker je opaziti, da se negativne poslovne prakse nadaljujejo. “Treba bo preprečiti te prakse, ki potem rezultirajo tudi v kaznivih dejanjih. Tudi s strožjo kaznovalno politiko,” je izpostavil Šketa. Ker se gospodarski kriminal ne sme splačati oziroma obrestovati. Pa tudi, da je prepoznavanje korupcije treba nadgraditi z uspešnim kazenskim pregonom. Dodal je, da se je v preteklosti premalo odzivalo na kritike, ki so letele na delo tožilcev, a da je bilo tudi premalo samokritičnosti navznoter, priznava. A dodaja, da je vendarle treba ločiti, da tožilci tožijo, sodišča so pa tista, ki razsojajo.
Drago Šketa prisegel kot peti generalni državni tožilec
- hudo
- Vecer.com
- 4 maja, 2017
Drago Šketa, dosedanji vodja mariborskega okrožnega državnega tožilstva, je danes v državnem zboru prisegel kot peti slovenski generalni državni tožilec. Vodenje tožilskih vrst prevzema od Zvonka Fišerja, pred njim pa so tožilce vodili še Anton Drobnič, Zdenka Cerar in Barbara Brezigar. Šketo so poslanci kot novega generalnega državnega tožilca potrdili 22. marca letos. Mariborčan je sicer najmlajši od vseh dosedanjih generalnih državnih tožilcev, saj je januarja dopolnil 48 let. Drago Šketa je v intervjuju, ki smo ga v Večeru objavili takoj potem, ko je bil potrjen v državnem zboru, povedal, da bo v času njegovega mandata na čelu tožilstva prioriteta obravnavanje gospodarske kriminalitete, ker je opaziti, da se negativne poslovne prakse nadaljujejo. "Treba bo preprečiti te prakse, ki potem rezultirajo tudi v kaznivih dejanjih. Tudi s strožjo kaznovalno politiko," je izpostavil Šketa. Ker se gospodarski kriminal ne sme splačati oziroma obrestovati. Pa tudi, da je prepoznavanje korupcije treba nadgraditi z uspešnim kazenskim pregonom. Dodal je, da se je v preteklosti premalo odzivalo na kritike, ki so letele na delo tožilcev, a da je bilo tudi premalo samokritičnosti navznoter, priznava. A dodaja, da je vendarle treba ločiti, da tožilci tožijo, sodišča so pa tista, ki razsojajo.