Vladni predlog družinskega zakonika prinaša novo opredelitev družine, ki je širša od veljavne. Predlog namreč določa, da je družina življenjska skupnost otroka, ne glede na njegovo starost, z obema ali enim od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima do otroka določene obveznosti in pravice.
Po predlogu se bo odločanje o ukrepih za varstvo otroka preneslo na okrožna sodišča, predlog pa prinaša tudi sistemsko ureditev pomoči za družino. Kot je izpostavila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, se predlog osredotoča na otroka in varstvo njegovih koristi, iz tega pa po njenih besedah izhaja tudi opredelitev družine.
Kopač Mrakova je opozorila, da vlada ni trmoglavo vztrajala pri prvotnem predlogu opredelitve družine, ampak je pripravila konceptualno sorodno opredelitev, kot jo je zagovarjala opozicijska SDS. Ministrica je izrazila pričakovanje, da bo DZ podprl družinski zakonik, saj gre po njenih besedah za zakon, ki ga Slovenija potrebuje in ki je usklajen s stroko.
Vladnemu predlogu so izrekli podporo v koalicijskih SMC, DeSUS in SD. Marija Bačič (SD) je izpostavila, da zakonik največ prinaša prav otrokom. Po oceni Erike Dekleva (SMC) predlog ponuja številne izboljšave na področju družinskega prava. Uroš Prikl (DeSUS) meni, da gre za sodobne, življenjske in strokovne rešitve, ki gredo v prid ljudem.
Iz opozicijskih vrst pa je bilo slišati kritične ocene. Po napovedi Mihe Kordiša ZL ne bo podprla vladnega predloga, ker ohranja temeljno diskriminacijo LGBT oseb. Predlog tudi ne more računati na glasove SDS. Marijan Pojbič je vladi očital, da po nepotrebnem posega v tradicionalno opredelitev družine.
Predlog po Pojbičevih besedah še vedno ne sledi željam, ki so jih državljani pred petimi leti izrazili na referendumu. Tudi Iva Dimic (NSi) je ocenila, da vlada znova zagovarja opredelitev družine, ki je bila na referendumu zavrnjena. Izrazila je razočaranje, ker vlada vztraja pri spremembi opredelitve družine.
V SDS in NSi zato želijo vsak s svojim dopolnilom spremeniti vladno opredelitev družine. Po predlogu SDS naj se člen spremeni tako, da bo družina življenjska skupnost mame in očeta ter otrok. Po predlogu NSi pa je družina življenjska skupnost staršev in otrok, ki zaradi koristi otrok uživa posebno varstvo.
Razočaranje nad zakonikom so izrazili tudi v poslanski skupini NP. Mirjam Bon Klanjšček je vladi očitala, da v predlogu po nepotrebnem izpostavlja pomen zakonske zveze. Opredelitev družine pa bi po njenih besedah morala izhajati iz ljubezni med partnerjema in ne iz otrok. Pari brez otrok so že zdaj vse prevečkrat označeni za manj vredne, je dodala.
Sklenitev zakonske zveze je po besedah Bon Klanjščkove izključno stvar dveh posameznikov: “Dve polnoletni osebi bi naj vedeli kaj čutita, zakaj čutita, kaj ju združuje in kako si želita živeti. Nihče, prav nihče ne bi smel in ne sme, še najmanj pa zakonodajalec, posegati v intimne življenjske odločitve dveh posameznikov.”
Predlog družinskega zakonika sicer tudi določa, da ukrepe za varstvo koristi otroka takrat, ko je otrok ogrožen, izreka sodišče. Ukrepi za varstvo koristi otroka so začasne odredbe, nujni odvzem otroka in ukrepi trajnejšega značaja. Prav tako pa bi sodišče po predlogu lahko odločilo, da sta skupna vzgoja in varstvo otrok najboljša za otroka, pa čeprav se starša o tem ne sporazumeta.
Predlog po mnenju vlade izboljšuje položaj otrok v družinskih razmerjih pred postopkom na sodišču, med postopkom in po njem. Varovanje koristi otroka, ki je temeljno načelo družinskega prava, naj bi bilo tako izvajano bolj učinkovito. Zakonik naj bi tudi izboljšal pravno varnost državljanov na področju odločanja v zakonskih in družinskih sporih ter poenotil postopke glede odločanja o ukrepih za varstvo koristi otrok.
V zvezi s tem gre po navedbah vlade za sistemski premik glede odločanja o ukrepih za varstvo koristi otroka, ki bo po novem skoraj v celoti preneseno s centrov za socialno delo na okrožna sodišča.
