S tem so se v zbornici odzvali na nedavno poročanje medijev, da namerava ministrstvo za pravosodje zaradi problema pomanjkanja sodnih izvedencev na področju najobčutljivejših družinskih vprašanj uvrstiti tudi družinske terapevte. Trenutno je namreč v Sloveniji 24 sodnih izvedencev za področje klinične psihologije.
Po mnenju predsednice zbornice kliničnih psihologov Sane Čoderl Dobnik pa se država problema pomanjkanja teh sodnih izvedencev loteva na napačnem koncu. Namesto da bi postavili mrežo kliničnih psihologov, s čimer bi zagotovili zadostno število teh strokovnjakov v državi ter poenotili plačevanje specializacij s področjem zdravništva, raje iščejo druge “strokovnjake”, ki bi pokrili in prikrili ta nedelujoč sistem, je opozorila na današnji novinarski konferenci.
Kot so poudarili, je klinično psihološko izvedenstvo jasno opredeljeno s kompetencami zakonsko reguliranega poklica specialist klinične psihologije, ki mu sledi opravljen preizkus strokovnosti za opravljanje izvedenskega dela. Za opravljanje izvedenskega dela kliničnopsihološke stroke v družinskih sporih je po besedah sodne izvedenke za področji klinična psihologija otrok in mladostnikov ter za starševstvo in skrbništvo Bernarde Dobnik Renko potrebna temeljna univerzitetna izobrazba ali magisterij iz psihologije, specializacija klinične psihologije, šest let prakse pri delu na področju duševnega zdravja otrok in njihovih družin, znanja družinske dinamike ter poseben preizkus strokovnosti, ki vključuje tudi področje poznavanja pravosodnega sistema. Poleg tega se morajo nenehno strokovno izpopolnjevati na področju forenzične klinične psihologije.
Takšnih znanj in kompetenc pa družinski terapevti med šolanjem ne morejo pridobiti, je dodal vodja katedre za psihološko metodologijo na oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Valentin Bucik. Kot je opozoril, se pri študiju družinske terapije na teološki fakulteti med predavatelji pojavljajo tudi strokovnjaki, ki niso psihologi oz. nimajo takšne izobrazbe, da bi lahko predavali.
Sodna izvedenka za področje klinične psihologije in klinične nevropsihologije odraslih Alenka Sever pa je opozorila, da je pristajanje na izvedenstvo slabo izobraženih oseb brez ustreznih kompetenc izjemno tvegano početje. Družinski terapevti namreč po njenih besedah nimajo nobenih kompetenc za uporabo diagnostičnih postopkov, ki so potrebni za izdelavo izvedeniškega mnenja. Angažma družinskih terapevtov, ki niso primerni profil za sodnega izvedenca, pa je škodljiv za stranke v postopku. V tem primeru bo otrok avtomatično v slabšem položaju kot otrok, ki ima ob sebi strokovno kompetentnega izvedenca ali izvedenko, je dodala.
Polona Matjan Štuhec, ki je bila dolga leta sodna izvedenka na tem področju, je dodala, da so posledice izvedeniških mnenj izjemno velike in težke. Če država na podlagi mnenja napačno odloči, pri kateremu staršu je skrbništvo najbolj optimalno, pa je lahko tudi zelo škodljivo.
