“Zakonodajalec se je odločil, da bo sprostil pogoje za sam postopek sklenitve zakonske zveze,” je za STA poudarila Suzana Kraljić s pravne fakultete v Mariboru. Njeno delo Družinski zakonik 2017 – s komentarjem in podrobnimi pojasnili bo predvidoma izšlo v prihodnjih mesecih.

“Po novem torej priči nista potrebni, če tega ne želita bodoča zakonca. Živimo namreč v sodobnem času, ko ni več potrebe po pričah. Te so imele v preteklosti vlogo identifikacije oseb, ki sta sklepali zakonsko zvezo. Prav tako je bila njuna vloga ta, da sta lahko potrdili sklenitev zakonske zveze,” je pojasnila Kraljićeva in dodala, da danes identifikacijo zakoncev opravijo z dokumenti.

Pooblastilo za sklepanje zakonskih zvez zakonik podeljuje tudi županom kot osebam s posebnim ugledom v družbi, s čimer so pripravljavci besedila sledili pogostim željam med zakonci. Župani tako v času opravljanja svoje funkcije ne bodo več potrebovali posebnega pooblastila načelnika upravne enote, ampak bodo pooblaščeni že po samem zakonu.

Zakonik ureja tudi t. i. jubilejne poroke, torej ponovitev slovesnosti ob jubileju sklenitve zakonske zveze, kar do zdaj ni bilo zakonsko urejeno.

Še preden bosta zakonca stopila v zakonski jarem, pa jima bo na voljo tudi svetovanje in izobraževanje, ki bo namenjeno temu, da se bodo lahko ljudje vsestransko pripravili na skladno partnersko in družinsko življenje. Sistemu varstva in pomoči bodo na voljo tudi pozneje in bodo namenjeni tudi reševanju širših družinskih vprašanj, reševanju problemov v medsebojnih razmerjih in v razmerjih do otrok. K mirni rešitvi sporov jim bodo lahko pomagali tudi v postopku mediacije.

Zakonik pa bodočima zakoncema po novem omogoča tudi sklenitev predporočne pogodbe, s katero bosta lahko med drugim uredila medsebojna premoženjska razmerja.

Starši bodo lahko vnaprej izrazili voljo glede skrbi za otroka po njihovi smrti

Zgornje določbe bodo začele veljati šele s 1. januarjem prihodnje leto. Nekatere določbe družinskega zakonika pa se bodo začele uporabljati že v soboto. Med takšnimi je določba o vnaprej izraženi volji staršev o tem, kdo naj skrbi za njihovega otroka v primeru njihove smrti ali trajnejše nezmožnosti. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so z njo želeli prisluhniti večkrat izraženi želji staršev.

Tako bodo lahko starši po novem izrazili voljo glede osebe, kateri naj se otrok zaupa v varstvo in vzgojo, glede sorodnika, ki naj se mu podeli starševska skrb, glede posvojitelja ali skrbnika. Sodišče bo upoštevalo vnaprej izraženo voljo staršev, če le ne bo v nasprotju s koristjo otrok. Veljavnost tako izražene volje se bo presojala enako kot veljavnost oporoke.

Starševska skrb, ki nadomešča izraz roditeljska pravica, bo lahko v primeru, če otrok ostane brez staršev, dodeljena tudi starim staršem ali drugim ožjim sorodnikom. S tem se je zakonodajalec želel izogniti zapletom, ki bi nastali, če bi znotraj družine omogočil posvojitev.

Ustanovljen bo svet RS za otroke in družino

V skladu z določbo glede ustanovitve sveta RS za otroke in družino, ki se bo tudi začela uporabljati v soboto, bo svet kot stalno strokovno posvetovalno telo vlade spremljal in ocenjeval položaj otrok in družine. Poudarek njegovega delovanja bo na uresničevanju pravic otrok. Predlagal bo tudi strokovna izhodišča za zakonodajo in strateške dokumente na področju otrok in družine. Javni poziv nevladnim organizacijam in strokovnim institucijam za posredovanje predlogov za člane sveta bo objavilo ministrstvo, pristojno za družino.

Zakonik ureja tudi programe v podporo družini. Ti so med drugim namenjeni pripravam na starševstvo, spodbujanju pozitivnega starševstva, izboljšanju komunikacije in odnosov v družini ter psihosocialni pomoči otrokom in staršem. Vključujejo zlasti preventivne aktivnosti, pri katerih se učinki kažejo na dolgi rok.

Programi se od socialnovarstvenih programov razlikujejo po svoji usmerjenosti v družino. Ta je po opozorilu ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v sodobni družbi izpostavljena vedno večjim pritiskom in tveganjem, zaradi česar potrebuje različne oblike podpore.

V zadnjih letih se je razvoj programov v podporo družini usmeril predvsem na dva širša sklopa – na eni strani na vsebine centrov za družine, na drugi pa so programi psihosocialne pomoči otrokom in staršem, ki so skozi individualen pristop med drugim namenjeni zmanjševanju čustvenih stisk. Po opozorilu ministrstva je pomembno, da so programi dostopni po vsej državi in vsem družinam ne glede na socialni položaj.

Programi v podporo družini se delno ali v celoti financirajo na podlagi javnih razpisov za obdobje največ pet let.