Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je namreč novembra ob robu zdravniške stavke s predsednikom sindikata zdravnikov družinske medicine Praktikum Muževičem podpisala dogovor o realizaciji njihovih ločenih zahtev, ki se nanašajo na vsebino in pogoje dela zdravnikov družinske medicine.
S tem so se izognili stavkovnim aktivnostim sindikata v protest zaradi neurejenih pogojev dela in preobremenitev. Dogovor se, kot so takrat pojasnili, nanaša na administrativne razbremenitve dela družinskih zdravnikov, naloge zdravnikov v sistemu e-napotnic, spremembo ureditve izvensodnega reševanja sporov, ureditvi izvajanja mrliško pregledne službe, spodbujanju hišnih obiskov in paliativne oskrbe bolnikov.
A v Praktikumu ocenjujejo, da ministrstvo za zdravje omenjeni dogovor krši, zato so 12. januarja začeli protestno dodatno napotovati bolnike na specialistične preglede na sekundarni ravni.
Kot je pojasnil Muževič, so o nameravanem povečanju števila napotitev ministrstvo za zdravje obvestili že 27. decembra, obrnili so se še na predsednika vlade Mira Cerarja in poslanske skupine, a odgovorov, kot pravi, še niso dobili.
Danes so se sestali s predstavniki ministrstva. Po Muževičevih navedbah je ministrstvo pripravljeno popustiti le pri obveznostih zdravnikov v sistemu e-naročanja, do bistvenega zbližanja stališč o ureditvi razmer pa ni prišlo.
“Naša zahteva je, da bi bilo osnovno zdravstvo bolj solidarno in dostopnejše, kot v državah zahodne in severne Evrope, a ni videti, da bi bila sedanja koalicija in ministrstvo pripravljena prisluhniti našim priporočilom. Razlikujemo se v temeljnih konceptih glede tega, kakšne so omejitve za zdravnika oz. pod kakšnimi pogoji lahko opravlja svoje delo,” je pojasnil Muževič.
Po njegovih besedah se strankam denimo zdi primerno, da se navkljub zadovoljstvu bolnikov in lokalne skupnosti s svojim zdravnikom po izteku koncesijskega razmerja odnos med zdravnikom in bolniki prekine. “Tako zdravnik nima možnosti proste izbire, v kakšni organizacijski obliki bo delal, niti bolnik nima možnosti proste izbire zdravnika,” je dejal.
Dodal je, da je želja družinskih zdravnikov imeti tudi ustrezno opremo in prostore skladno s potrebami bolnikov znotraj posamezne regije. To je zdaj po njegovih navedbah popolnoma prepuščeno zdravstvenim domovom, kjer marsikje “prevladajo politični interesi in koruptivna tveganja”.
“Temeljni problem je ta, da si premalo zdravnikov želi delati v družinski medicini in s predvideno zdravstveno reformo bo ta želja še manjša,” je ob tem še ocenil Muževič. “Zato moramo poskrbeti za kakovostno oskrbo bolnikov, ministrstvo za zdravje pa ne gre v to smer,” je opozoril.
Zaskrbljenost nad pozivom vodstva sindikata Praktikum, naj družinski zdravniki čim več napotujejo na sekundarno raven, četudi to ni potrebno, pa je ob obisku v Ankaranu izrazila ministrica Kolar Celarčeva. Po njenem mnenju bi se morali v Praktikumu vprašati, kaj to pomeni za bolnike.
Muževič pa meni, da ni nobene skrbi, da bi bil kakršenkoli bolnik nekritično napoten naprej. Gre za izvajanje ukrepa oz. pritiska na ministrstvo, ne da bi bili bolniki kakorkoli oškodovani, je pripomnil. To se jim je zdel primeren ukrep, ki je od bolnikov po njegovih navedbah dobro sprejet.
S pogostejšim pisanjem napotnic bodo v sindikatu nadaljevali vse dotlej, dokler država ne pristopi k reformi osnovnega zdravstva po vzoru katere od razvitih držav, kot sta denimo Kanada ali Danska, ki imata izrazito bolje urejeno osnovno zdravstvo, je še ponovil.
Način protesta družinskih zdravnikov so na novinarsko vprašanje komentirali tudi na novinarski konferenci Slovenskega zdravniškega društva (SZD). Predstojnik katedre za interno medicino na ljubljanski medicinski fakulteti Pavel Poredoš je dejal, da razume stisko družinskih zdravnikov, vendar način ni pravi.
“Vsi smo pravzaprav na istem čolnu. Če se prenesejo obveznosti s primarne na sekundarno in terciarno raven, kjer tudi škripa, kjer je prav tako pomanjkanje kadrov, nismo naredili nič v smislu pomoči bolniku,” je dejal Poredoš, sicer do nedavnega dolgoletni predsednik SZD. Pri tem je poudaril, da le tesno sodelovanje med različnimi nivoji zdravstvenega varstva lahko prinese učinkovito in kakovostno zdravstvo.
Strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje Franc Vindišar se je s Poredošem strinjal, da če je takšna odločitev družinskih zdravnikov, to za nikogar ni dobro. Kot je dejal, v celjski bolnišnici zaenkrat nimajo podatkov, da bi se število napotitev povečalo. So pa že pristopili k sodelovanju, organizirajo skupne sestanke in družinske zdravnike enkrat do dvakrat mesečno povabijo v bolnišnico, kjer predavajo specialisti različnih strok. “Poskušamo usklajevati napotitve, kaj naj kdo naredi, na kakšen način, kaj sodi na katero stopnjo nujnosti,” je pojasnil Vindišar.
Poredoš je ob tem omenil prakso v nekaterih državah, kot sta Italija in Nemčija, kjer družinski zdravnik “sledi bolniku v bolnišnico in hodi na pogovore k lečečemu specialistu”, komunikacija med njima pa poteka praktično vsakodnevno. A kot je ugotavljal predsednik strokovnega sveta za kirurgijo SZD Vladimir Senekovič, je ob obstoječem številu družinskih zdravnikov, ki je precej manjše kot v omenjenih državah, to nemogoče.
