“Razen v času revolucij in vojn se praviloma ni zgodilo, da bi bila zdravnik in zdravstveni delavec med opravljanjem svojega poklica, ki je pogosto tudi poslanstvo, tako ogrožena in ranljiva,” je povedala Tušek-Bunčeva kot vodja organizacijskega odbora kongresa, ki ga v Mariboru prirejajo že deveto leto.
Med drugim je spomnila na nedavni umor zdravnika v Izoli in sovražni govor, ki je spremljal ta dogodek. “Ko prebereš: Ubijte jih, kamenjajte jih, si rečeš, da so to ljudje, ki nas znova in znova potrebujejo. Tako kot oni od nas tudi mi od njih pričakujemo spoštovanje, prijaznost, ljubeznivost, čisto preprosto človeški odnos, ki ga velikokrat nismo deležni s strani naših bolnikov,” je dejala.
Vedno večji so tudi medijski pritiski. “Ko se piše o kriminalcih, se navaja kratice. Ko se piše o zdravniku, pa se vedno navaja polno ime in priimek, še preden mu je dokazana krivda. Zdravnika se obtoži že vnaprej in nato si le težko opere svoje ime,” je pojasnila za STA.
“Najboljši način, kako upravljati krizno situacijo, je preprečiti, da se sploh zgodi, oziroma s strokovnim upravljanjem čim hitreje in čim bolj učinkovito zajeziti in omiliti posledice za vse prizadete,” je zdravnikom svetovala strokovnjakinja za odnose z javnostmi Damjana Pondelek.
Stisko bolnikov in njihovih svojcev ob neželenem izidu zdravljenja po njenih besedah dodatno poglablja obstoječi sistem odškodnin, zaradi katerega morajo družine, da bi bile upravičene do denarnega nadomestila, na sodišču zdravniku in zdravstvenemu zavodu dokazati napako. “Nujno je, da se nemudoma posvetimo tudi nekrivdnemu sistemu odškodnin v zdravstvu, ki bo preprečil marsikatero grenko izkušnjo tako na strani bolnikov in svojcev kot tudi zdravstvenih zavodov in zaposlenih. Do tedaj bo zdravstveni delavec v vseh hudih zgodbah še naprej in vse preveč sam,” je prepričana Pondelkova.
Po besedah Tušek-Bunčeve je ob takšnih aferah najbolj zaskrbljujoče to, da bolniki izgubljajo zaupanje v zdravstveni sistem. “To pa je najpomembnejše, na čemer gradimo zdravniki, še posebej zdravniki družinske medicine, naš odnos,” je dejala.
Bolniki imajo tudi vedno večje zahteve. “Ljudje prihajajo tudi z zelo nerealnimi zahtevami, za neke storitve, do katerih pravzaprav nimajo pravice,” je pojasnila Tušek-Bunčeva. Odgovornost za to po njenih ocenah leži na plačniku storitev, “ki svojih uporabnikov ne seznanja s tem, kaj jim pripada”.
Odnos med zdravnikom in bolnikom mora sicer biti partnerski, torej da bolnik sodeluje in prevzema del odgovornosti za svoje zdravljenje. “Ljudje pa se velikokrat raje odločijo za odnos, kjer dajejo zdravniku vlogo tistega, ki odloči namesto tebe in reče, kako naj živiš. To pa je daleč o partnerskega odnosa,” je dejala.
Zato sama ni naklonjena najnovejšim trendom v družinski medicini, kot so na primer letni recepti in dajanje nasvetov prek elektronske pošte ali telefona. “Najpomembnejši je osebni odnos do bolnika. V kratkem sporočilu ti bolnik ne more povedati vsega, veliko mi pove pogled na človeka. Tega mi noben sodobni medij ne omogoča,” je dodala.
Na tokratnem kongresu družinske medicine bodo med drugim razpravljali o narkolepsiji in motnjah gibanja, srčnem popuščanju, obvladovanju dejavnikov tveganja za sladkorno bolezen in srčno-žilne dogodke ter ohranjanju kakovosti življenja bolnikov s koronarno boleznijo.
