Vlada bo določila metodologijo, po kateri bodo izračunali višino odškodnine za lastnike zemljišč, na katerih je postavljena ograja na meji. Po predlogu bodo lastniki za pozidana zemljišča dobili 0,3 evra na kvadratni meter, za vodna in neplodna zemljišča 0,025 evra, odškodnine za kmetijska zemljišča pa bodo odvisne od bonitetne ocene. Za obravnavo v vladi je pripravljen predlog uredbe o metodologiji za določitev višine nadomestila za oteženo redno rabo zemljišč zaradi izvajanja nalog nadzora državne meje. Ta v skladu z zakonom o nadzoru državne meje, ki je predvidel odškodnine zaradi ograje na meji, določa način za izračun njihove višine. Pri določitvi višine nadomestil bodo upoštevali obseg posega na zemljišču, boniteto zemljišča in vrsto dejanske rabe. Za pozidana zemljišča bodo lastniki prejeli 0,3 evra na kvadratni meter, za vodna in neplodovita zemljišča pa 0,025 evra. Pri kmetijskih in gozdnih zemljiščih bo višina odškodnine odvisna od bonitetne ocene zemljišča oziroma proizvodno sposobnostjo, ki jo bodo pomnožili s koeficientom 0,006 evra na kvadratni meter. Izračuni kažejo, da bi denimo lastnik zemljišča z bonitetno oceno 10 za dva kilometra postavljene ograje prejel 600 evrov odškodnine. Lastnik zemljišča z najvišjo bonitetno oceno 100 pa bi za dva kilometra ograje prejel 6000 evrov odškodnine. Za pozidana zemljišča bi odškodnina znašala 30 evrov za 20 metrov oziroma 3000 evrov za dva kilometra ograje. Nižje odškodnine so predvidene za vodna in neplodna zemljišča. Njihovi lastniki bi denimo za dva kilometra ograje prejeli 250 evrov odškodnine, za 20 metrov ograje pa 2,5 evra. Lastniki zemljišč so do nadomestila upravičeni sorazmerno glede na število dni v letu, ko je bila redna raba zemljišč otežena. Upravičenci lahko nadomestilo za leti 2015 in 2016 zahtevajo do 30. junija letos, za koledarsko leto 2017 pa ga bo mogoče zahtevati do 31. marca 2018. Postopke bodo vodile upravne enote.