Elizabeta Wurth je po sklepu vrhovnega sodišča upravičena do vračila po drugi svetovni vojni zaplenjenega premoženja njenega očeta in nekdanjega župana Murske Sobote Ferdinanda Hartnerja, danes piše Delo. Do takšnega sklepa so sodne oblasti prišle po tem, ko je bila Wurthova sprva neuspešna v denacionalizacijskem postopku, v drugo pa ji je uspelo. Kot piše časnik Delo, je upravna enota njen denacionalizacijski zahtevek zavrnila, ker Hartner v času zaplembe ni bil jugoslovanski državljan, a je njen odvetnik Danilo Hari na vrhovnem sodišču obnovil kazenski postopek zoper Hartnerja in dosegel razveljavitev obsodbe zaradi procesnih napak. Hartnerjeva vila v Murski Soboti.Nataša Gider Ker je bila obsodba razveljavljena, bi torej morala biti razveljavljena tudi zaplemba premoženja oziroma bi moralo biti to vrnjeno, kar je Wurthova tudi zahtevala na sodišču. Soboško okrajno sodišče jo je najprej zavrnilo, a je višje sodišče takšno sodbo razveljavilo. V drugo je okrajna sodnica odločila, da je zahteva Wurthove utemeljena, s tem pa se je strinjalo tudi višje in na koncu vrhovno sodišče, ki ni upoštevalo ugovorov državnega pravobranilstva, dodaja Delo. Ferdinand Hartner je bil župan Murske Sobote od leta 1933 do 1945. V tem času je javno obžaloval, da je Prekmurje po prvi svetovni vojni pripadlo Jugoslaviji. Ob začetku druge svetovne vojne, ko je Madžarska okupirala Prekmurje, je podpiral načrtno madžarizacijo Prekmurja in sodeloval z madžarskimi okupacijskimi oblastmi. Kot so za Delo pojasnili na državnem tožilstvu, za vrnitev podržavljenega premoženja Hartnerja, ki mu je bilo 17. avgusta 1945 zaplenjeno s kazensko sodbo vojaškega sodišča, ni več pravnih ovir, kar velja tudi za grad pri Gradu na Goričkem in Hartnerjevo vilo v Murski Soboti. Grad pri Gradu na Goričkem.Silva Eory Na murskosboškem okrajnem sodišču bodo na podlagi te odločitve v nadaljnjih postopkih le še tehnično izvedli vračilo tako, da bodo v posameznih primerih odločili, ali bo premoženje vrnjeno v na