Uradne informacije s končnimi pogoji zadolžitve bo ministrstvo za finance še objavilo.
V vsakem primeru pa je obrestna mera po navedbah Radia Slovenija ugodnejša od lanske januarske izdaje 10-letne obveznice v višini ene milijarde evrov, ko je bila letna kuponska obrestna mera 1,250 odstotka.
Nova zadolžitev bo po navedbah radia namenjena za poplačilo zapadlega dolga, tako da se obseg skupne zadolžitve ne bo povečal. Letos mora Slovenija odplačati nekaj manj kot dve milijardi evrov glavnic za dolgoročne obveznice, največ marca in maja.
Kot je za Radio Slovenija poudaril Primož Cencelj iz KD Skladov, je cena zadolževanja nekje med Nemčijo in sredozemskimi članicami območja evra, kar je po njegovem mnenju pošteno glede na bonitetne obete.
Državna zakladnica je mandat za izdajo obveznice v sredo podelila Citibank, Commerzbank, Goldman Sachs International Bank, HSBC, Jefferies in NLB.
Gre za prvo dolgoročno zadolžitev letos. V skladu s programom financiranja proračuna, ki ga je pred kratkim sprejela vlada, se bo lahko država v letu 2017 zadolžila za največ 6,2 milijarde evrov. Od tega je zadolžitev za potrebe financiranja izvrševanja proračuna ocenjena na 2,2 milijarde evrov, za odplačila glavnic dolga v tem in prihodnjem letu pa bo predvidoma potrebna zadolžitev za 4,1 milijarde evrov.
V primeru zadolžitve 2,6 milijarde evrov bo dolg državnega proračuna konec leta znašal 28,8 milijarde evrov. To je 107 milijonov evrov več od ocenjenega dolga ob koncu leta 2017, so izračunali na ministrstvu za finance. V deležu bruto domačega proizvoda bi se sicer dolg zmanjšal s 67,2 odstotka na 63,7 odstotka.
Kot primarni instrument financiranja državnega proračuna program financiranja navaja dolgoročno zadolževanje z javno izdajo referenčnih državnih obveznic na evropskem ali drugih trgih. Fleksibilnost izvedbe zadolževanja pa omogočajo izdaje zakladnih menic, ki jih finančno ministrstvo običajno izvaja redno mesečno, začenši vsako leto sredi februarja.
Dejanski izbor vrste in višine zadolžitve kot tudi čas zadolževanja bodo sicer odvisni od aktualnih tržnih razmer in povpraševanja s strani investitorjev, pravijo na ministrstvu.
Slovenija se kot članica območja evra že vrsto let zadolžuje z izdajo evrskih obveznic, le v obdobju med letoma 2012 in 2014 se je zaradi ugodnejših pogojev zadolževala z obveznicami, denominiranimi v ameriških dolarjih. Te obveznice je predlani z namenom uravnavanja izpostavljenosti tečajnemu tveganju začela odkupovati in jih nadomeščati z evrskimi, nadaljevanje teh operacij pa je pričakovati tudi letos.
Lani je obseg nove dolgoročne zadolžitve dosegel 5,3 milijarde evrov, pomemben del sredstev je država namenila za odkup in zamenjavo dolarskih obveznic z višjo zahtevano donosnostjo, ki jih je Slovenija izdala v časih omejenega dostopa do evrskega trga. S temi odkupi se je nominalni znesek obveznic v dolarjih močno zmanjšal, podaljšal pa se je tudi povprečni čas vezave dolga ter povečala likvidnost nezapadlih obveznic, ki imajo ugodnejši donos do dospetja.
