Predsednik Evropskega sveta Donalda Tusk je v bolgarski Varni v ponedeljek sporočil, da je izgon ruskih diplomatov “neposredna posledica odločitve Evropskega sveta prejšnji teden, da se skupaj odzovemo na dejanja Rusije”. “Možni so še dodatni ukrepi, vključno z izgoni ruskih diplomatov v naslednjih dnevih in tednih,” je povedal Tusk.

Gre za odziv na napad z živčnim strupom na ruskega dvojnega agenta Sergeja Skripala in njegovo hčer Julijo v britanskem Salisburyju 4. marca. Ob sta v kritičnem stanju in v komi v bolnišnici. Za napadom naj bi glede na ugotovitve britanskih obveščevalcev stala Moskva, ta pa vsakršno vpletenost zanika.

Vendar britanska premierka Theresa May vztraja pri tej oceni. Prejšnji teden je ostale voditelje članic EU na vrhu v Bruslju pozvala k solidarnosti. Voditelji članic EU so podprli britanske ocene, da za napadom najverjetneje stoji Rusija in da ni verjetnega alternativnega pojasnila. Že takrat so nekateri napovedali tudi izgon ruskih diplomatov.

Tej akciji se je za zdaj odzvala več kot polovica članic. Nemčija, Francija in Poljska so napovedale izgon po štirih ruskih diplomatov. Češka in Litva bosta izgnali po tri, Italija, Danska, Nizozemska, Španija in Albanija po dva, Hrvaška, Romunija, Latvija, Estonija, Švedska in Finska pa po enega. Diplomati naj bi imeli za odhod od šest do sedem dni časa.

Slovenije glede na petkove napovedi premierja Mira Cerarja v odstopu in tudi ponedeljkova pojasnila zunanjega ministra Karla Erjavca, ki opravlja tekoče posle, ni v tej skupini, ki se je odločila za izgon ruskih diplomatov. Prav tako ne npr. Avstrije in Slovaške.

Kot je povedal Erjavec, je še treba najprej ugotoviti, kaj se je pravzaprav zgodilo. Prezgodaj je tudi za odgovoriti, kako bo ravnala Slovenija v primeru napada na Skripala. “Mi se držimo stališča, ki je bilo sprejeto na Evropskem svetu, da je pač treba ugotoviti, kaj se je pravzaprav zgodilo,” je povedal zunanji minister. Bo pa po njegovih napovedih gotovo v četrtek to zadevo obravnavala vlada.

Nemški zunanji minister Heiko Maas je po drugi strani opozoril, da čeprav v Berlinu odločitve niso sprejeli zlahka, pa “dejstva in indici kažejo na Rusijo”. “Ruska vlada doslej ni odgovorila na nobeno od odprtih vprašanj in ni pokazala pripravljenosti, da bi odigrala konstruktivno vlogo pri razjasnitvi napada,” je povedal Maas in dodal, da je izgon ruskih diplomatov “tudi znak solidarnosti z Veliko Britanijo”.

Francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian je opozoril, da je bil napad v Salisburyju “velika grožnja naši kolektivni varnosti in mednarodnemu pravu”. Tudi Francija se je tem ukrepom pridružila “iz solidarnosti z našimi britanskimi partnerji”.

Za izgon ruskih diplomatov so se odločile tudi ZDA. Ameriški predsednik Donald Trump je odredil izgon 60 ruskih domnevnih “vohunov” in zaprtje ruskega konzulata v Seattlu. Iz tega konzulata bo moralo oditi 48 “znanih obveščevalcev”, še 12 pa iz ruske misije pri Združenih narodih. ZDA bodo morali zapustiti v naslednjih sedmih dneh.

“ZDA so se za te ukrepe odločile skupaj z Natovimi zavezniki in partnerji po svetu kot odgovor na rusko uporabo vojaškega kemičnega orožja na tleh Združenega kraljestva, kar je bilo le zadnje v vrsti podobnih dejanj destabilizacije po svetu,” je sporočila Bela hiša. Dodali so, da so ZDA zaradi tega sedaj varnejše, ker so ruske zmogljivosti za vohunjenje in tajne operacije, ki ogrožajo nacionalno varnost, zmanjšane.

“ZDA in naši zavezniki ter partnerji s temi ukrepi dajejo Rusiji jasno vedeti, da imajo njena dejanja posledice,” so še opozorili v Washingtonu.

Štiri diplomate bo izgnala tudi Kanada, medtem ko za tri ne bodo izdali soglasja za imenovanje, je po poročanju dpa povedala kanadska zunanja ministrica Chrystia Freeland.

Izgonu ruskih diplomatov se je pridružila tudi Ukrajina; kot je napovedal ukrajinski predsednik Petro Porošenko, jih bo moralo državo zapustiti 13. Odnosi med državama so sicer praktično že zamrznjeni zaradi konflikta na vzhodu Ukrajine in ruske priključitve ukrajinskega polotoka Krim. Veleposlaništvi obeh držav vodita zgolj odpravnika poslov.

V Moskvi so se že odzvali, da bodo na izgone ruskih diplomatov ustrezno odgovorili. “V vsakem od teh primerov bomo uporabili načelo recipročnosti”, je napovedal tiskovni predstavnik Kemlja Dmitri Peskov. Tudi v ruskem zunanjem ministrstvu so napovedali odgovor na to “provokativno potezo” članic EU in Nata.

Velika Britanija je sicer že pred dvema tednoma odredila izgon 23 ruskih diplomatov, Kremelj pa se je odzval enako; tudi Rusijo je moralo zapustiti 23 britanskih diplomatov.

Potezo zaveznic v EU in Natu so v Londonu toplo pozdravili. “Današnji izjemen mednarodni odziv naših zaveznikov je v zgodovini največji kolektivni izgon ruskih obveščevalcev in bo pomagal pri branjenju naše skupne varnosti,” je ocenil britanski zunanji minister Boris Johnson.