Države so po oceni avstrijskega notranjega ministra Wolfganga Sobotke s tem poslale jasen signal. “Nezakonitih prihodov v Evropo ne bo,” je poudaril po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.

Udeleženci konference so se strinjali, da je migracijska situacija na zahodnobalkanski poti sicer bistveno boljša kot v letu 2015 in prvi polovici leta 2016, a da še ne moremo govoriti o popolnem zaprtju, saj organi vseh držav na tej poti dnevno odkrivajo in preprečujejo poskuse ilegalnih prehodov meja, so v sporočilu za javnost zapisali na notranjem ministrstvu. Dodaten razlog za zaskrbljenost je tudi veliko število migrantov, ki se nahajajo v Grčiji in v državah Zahodnega Balkana, zlasti v Srbiji.

Državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic je na konferenci poudaril, da se morajo države z izzivi, ki jih predstavljajo migracije, soočati skupaj, in oblikovati rešitve, ki bodo vključevale vse. Pomanjkanje skupnih rešitev ima lahko po njegovih besedah resne negativne posledice, ki smo jim že priča – sprejemanje nacionalnih ukrepov ter vzpostavljanje notranjih meja ovirata pretok ljudi, otežujeta gospodarsko sodelovanje in predstavljata grožnjo temeljnim vrednotam schengenske ureditve.

Prihodnje rešitve moramo zgraditi na načelih humanitarnosti, solidarnosti in odgovornosti, kar pomeni, da je treba podpirati najbolj obremenjene države, omogočiti zaščito tistim osebam, ki jo rabijo, in učinkovito odvrniti tiste, ki sistem zlorabljajo, so poudarili na notranjem ministrstvu. Hkrati morajo vsi deležniki prevzeti svoj del odgovornosti in izvajati dogovorjene obveznosti.

Šefic je zagotovil, da bo Slovenija tudi v prihodnje kredibilna članica EU in schengenskega območja in bo aktivno podpirala tiste rešitve, ki bodo prinašale konkretne rezultate. Ob tem pa je izpostavil tudi pomen zagotavljanja varnosti državljanov Slovenije in celotnega schengenskega območja.

Državni sekretar na slovenskem obrambnem ministrstvu Miloš Bizjak je podobno izpostavil tri poudarke srečanja. “Prvi poudarek je bil, da smo skupaj solidarni z vsemi državami, ki sodelujejo pri migrantski problematiki, zlasti na balkanski poti,” je povedal v izjavi za STA.

V drugi točki so države poslale “jasen signal tihotapcem, da bomo storili vse, da prekinemo tihotapske poti”, tretji poudarek pa je zaveza, “da bomo skušali storiti vse za nadzor naših zunanjih meja”, je pojasnil Bizjak.

Na srečanju so države potrdile tudi deklaracijo z naslovom Skupno upravljanje migracijskih izzivov. “V njej se strinjamo, da bomo do aprila naredili akcijski načrt za potencialno poslabšanje razmer v zvezi z migranti,” je potrdil sogovornik. Cilj je skupen nastop v primeru zaostrovanja razmer.

Akcijski načrt bo, kot je pojasnil državni sekretar, nastajal pod vodstvom Sobotke. Avstrijski notranji minister bo pripravil osnutek, nato pa bodo države udeleženke današnjega srečanja sodelovale pri pisanju končne oblike.

“Najprej bo treba identificirati potrebe, na drugi strani bomo identificirali možnosti – najsi bo kadrovske, finančne in tudi opremo, ki jo bomo lahko ponudili državi, ki bo najbolj ogrožena ob tej poti,” je dejal Bizjak. Za konkretne predloge, kako bi lahko v tem načrtu sodelovala Slovenija, pa je po njegovih besedah zaenkrat še prezgodaj.

Slovenija je sicer kot enega od prispevkov ponudila Brdo proces na ravni ministrov za notranje zadeve, v okviru katerega so bile že v preteklosti izvedene različne aktivnosti za upravljanje migracij v regiji, vključno z ugotavljanjem potreb držav, so povedali na notranjem ministrstvu.

Na Dunaju je danes potekalo skupno srečanje notranjih in obrambnih ministrov Salzburškega foruma in pobude za srednjeevropsko obrambno sodelovanje, pridružile pa so se jim še balkanske države. Šefic je ob robu zasedanja opravil tudi več bilateralnih pogovorov z ministri in drugimi predstavniki sodelujočih držav.