Sprejem veta so v državnem svetu (DS) predlagali predstavniki interesne skupine delojemalcev. Ti so po besedah državne svetnice in predsednice Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidije Jerkič prepričani, da spremembe ne vodijo v hitrejšo aktivacijo upravičencev do denarne socialne pomoči, kar zagovarja ministrstvo za delo, temveč v poslabšanje njihovega socialnega in materialnega položaja. Dodatek namreč v osnovi prejemajo tisti, ki so delovno aktivni in hkrati prejemajo socialno pomoč, ker njihov dohodek ne omogoča preživetja, je opozorila.
Kot je dejala, nasprotuje tudi argumentu ministrstva, da je treba dodatek ukiniti, ker naj bi prihajalo do zlorab. “Če res prihaja do zlorab, naj se dodatek vzame tistim, ki ga zlorabljajo, ne pa kar vsem,” je dejala.
Državni sekretar na ministrstvu za delo Tilen Božič je nasprotno opozoril, da dodatek ne služi več svojemu namenu, ker ne spodbuja več k delovni aktivnosti. Povedal je, da je ministrstvo kot nadomestek za ukinitev dodatka sprejelo vrsto drugih ukrepov za izboljšanje položaja njegovih prejemnikov, med drugim je tudi zvišalo denarno socialno pomoč: “Zato je treba vse skupaj jemati kot paket.”
Razprave svetnikov ni bilo, so pa nekateri pred glasovanjem obrazložili svoj glas. Državni svetnik Franc Kangler je napovedal, da ga Božič s svojimi argumenti ni prepričal, zato da se bo glasovanja vzdržal. Enako je napovedal Marko Zidanšek. “V tej državi smo razvrednotili delo – na eni strani z nedomišljeno socialno politiko, na drugi strani pa z premalo plačanim poštenim delom, zato nas prehitevajo tako po levi kot po desni,” je dejal.
“V državnem svetu zastopam interese obrtnikov in samostojnih poklicev, ki mi pravijo, da ne dobijo delavcev, zato veta ne bom podprl,” je napovedal predsednik DS Alojz Kovšca.
Matjaž Švagan je napovedal, da bo glasoval za. Prepričan je namreč, da lahko država 16 milijonov evrov, kolikor naj bi jih prihranila z ukinitvijo dodatka, prihrani kje drugje.
Novela zakona, ki jo je DZ sprejel minuli teden, predvideva ukinitev dodatka za delovno aktivnost, ki je del denarne socialne pomoči. Takšno rešitev so predlagali na ministrstvu za delo z argumentom, da dodatek nima enakega učinka kot ob uvedbi leta 2012 in ljudi ne spodbuja k zaposlovanju, ampak povzroča neaktivnost v času, ko na trgu primanjkuje delovne sile.
Sprejemanje zakonske novele so do zdaj spremljali glasni pozivi nevladnih organizacij, naj DZ dodatka ne ukine. Predlogu nasprotujejo tudi v Levici in SD ter v sedmih sindikalnih centralah, kjer opozarjajo, da bi ukinitev najbolj prizadela predvsem tiste, ki že zdaj živijo na robu ali pod pragom tveganja revščine.
Po danes izglasovanem vetu bo moral državni zbor o noveli odločati znova, pri čemer pa je za njeno sprejetje tokrat potrebnih najmanj 46 glasov. Glede na to, da je minuli teden za novelo glasovalo le 34 poslancev, je vnovična potrditev predloga pod vprašajem.