Državni svetniki so na izredni seji s 23 glasovi za in dvema proti izglasovali odložilni veto na zakon o drugem tiru, ki ga je minuli četrtek potrdil DZ. Svetniki so v razpravi izpostavili, da je v zakonu preveč neznank, med drugim glede financiranja. Večina razpravljavcev je izrazila prepričanje, da bi lahko država projekt gradila sama. Državni svet je odložilni veto izglasoval na predlog interesne skupine lokalnih interesov. V imenu predlagateljev veta je svetnike nagovoril podpredsednik državnega sveta Branko Šumenjak in izpostavil, da si svetniki želijo, da bi novo železniško povezavo med Koprom in Divačo naredili čim prej, transparentno in pa ceneje, kot je predvideno. Kot je dodal, je o vetu še pred izredno sejo DS razpravljala tudi komisija za lokalno samoupravo državnega sveta, kjer so veto podprli z 11 glasovi za in enim proti. Predsednik omenjene komisije Jernej Verbič je pojasnil, da je komisija predlog o odložilnem vetu podprla, ker sledi ugotovitvam komisije iz druge obravnave zakona. Kritični do poteka sprejema zakona V komisiji so sicer med drugim kritični do poteka sprejema zakona. Javna razprava je namreč potekala le nekaj dni pred njegovim sprejemom na vladi. Ena ključnih dilem je po mnenju komisije tudi nejasnost virov financiranja gradnje drugega tira, pri čemer je zagotovljenih le 200 milijonov evrov proračunskih sredstev, ostali predvideni viri financiranja pa so zdaj še negotovo dejstvo. Svetnike je na današnji izredni seji nagovoril infrastrukturni minister Peter Gašperšič in uvodoma poudaril, da si projekta verjetno želijo vsi, začetek njegovega izvajanja pa bo omogočil prav zakon, ki ga je v četrtek potrdil DZ. Pojasnil je, da bo imelo z drugim tirom koristi tako slovensko gospodarstvo kot tudi gospodarstva zalednih držav, ki so povezana s pristaniščem Koper in predstavljajo 70 odstotkov pretovora v koprski luki. Gašperšič je ponovil, da je finančna konstrukcija sestavljena iz treh virov financiranja, in sicer kapitalskih vložkov, evropski