Državni zbor danes, kakor je bilo pričakovati, ni potrdil imenovanja višjega sodnika na mariborskem višjem sodišču Aleksandra Karakaša za vrhovnega sodnika. Za njegovo imenovanje je glasovalo 32 poslancev, proti 36. Naj Karakaša ne imenuje, je predlagala mandatno-volilna komisija (MVK) državnega zbora, potem ko so se člani komisije seznanili z dopisom Odbora 2015, češ da je Karakaš kot predsednik senata pritožbenega sodišča v zadevi Franc Kangler (potrditev obsodbe na zapor v primeru Vedeževalka, kar je nato razveljavilo vrhovno sodišče) storil hujše kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Člani komisije so menili, da je treba izključiti vsakršen dvom o primernosti kandidata, zato je MVK sodni svet pozvala k opredelitvi do navedb Odbora 2015. Sodni svet je v odgovoru opozoril, da odločanje poslancev o imenovanju sodnikov na najvišja sodniška mesta ne sme temeljiti na njihovi oceni o ustreznosti kandidatovih odločitev v konkretnih zadevah. Člani komisije pa so menili, da sodni svet na očitke ni odgovoril vsebinsko, pač pa le s splošnim stališčem. S tem niso bili zadovoljni, zato je MVK sklenila DZ predlagati, naj Karakaša ne imenuje na mesto vrhovnega sodnika. Igor Zorčič (SMC) je menil, da nezadovoljstvo poslancev s pojasnilom sodnega sveta ne more biti razlog za zavrnitev kandidata, saj da zakonodaja sodnemu svetu ne nalaga, da mora imenovanje obrazložiti bolj, kot ga je. Zato se je sam odločil, da bo imenovanje podprl. Vinko Gorenak pa je v obrazložitvi glasu v imenu poslanske skupine SDS napovedal, da imenovanja ne bodo podprli, saj “spoštujemo tisto, čemur se reče ravnovesje med vejami oblasti”. “Poslanci imamo pravico glasovati po svoji vesti,” je dejal.Slovenija
