Hiter tempo življenja in spremembe, ki jih je prineslo novo tisočletje, so se prikradle tudi v župnišča in farne cerkve. Ne prizanašajo praznikom in zahtevajo prilagajanja. Sporočilo pa ostaja enako. O njem in izzivih, ki ga čakajo v današnjem svetu, smo govorili z duhovnikom Tadejem Linasijem. Tristo košar prinese praznike V soboto zjutraj najprej blagoslov ognja, nato dvanajst blagoslovov velikonočnih jedil v župnijskem kraju, devet pa na dveh drugih župnijah, za kateri skrbi, odkar nimata več svojih duhovnikov, ter zvečer še vigilija, svojo veliko soboto strne dekan in župnik v Šmarju pri Jelšah Tadej Linasi. V nedeljo zjutraj že ob sedmih sledi vstajenje s pritrkavanjem in godbo, nato še tri svete maše. Ter dve bogoslužji na velikonočni ponedeljek. Tina Murko Gajšek Duhovnik Tadej Linasi: Svoje košare ob sobotah nima časa pripraviti. Svoje košare ob sobotah tako nima časa pripraviti. »Na eni izmed župnij, kjer sem bil, smo hiteli po blagoslovih. Zvečer po vigiliji pa pridemo v župnišče in na mizi zagledamo košaro, ki je nihče ni nesel k blagoslovu. Toliko jedil smo blagoslovili, domača košara pa je ostala tam,« se zasmeje. Namesto tega ima zdaj drugačno tradicijo. Na velikonočno jutro zajtrkuje z godbeniki, pevci, ključarji in drugimi, ki so sodelujejo pri pripravi nedeljske vstajenjske procesije. Vsak prinese nekaj in napolnijo mizo. »Odkar sem duhovnik praznike doživljam drugače in jih tako tudi praznujem,« skomigne brez kančka obžalovanja v glasu. Ko je v cerkvi tristo košar z dobrotami, vseeno zadiši po praznikih. Tudi zato, ker mu časa na velikonočni konec tedna zmanjkuje, si ga vzame prej. Priprava, pravi, je velikokrat bolj pomembna od praznovanja samega. Če si pripravljen, boš namreč lepo praznoval, je prepričan. Njegove priprave na največji krščanski praznik se ne začnejo teden dni prej z iskanjem najnovejših barv za pirhe, temveč na dan, ko večina pospravlja pustne kostume. »Pepelnična sreda je zunanje znamenje priprave na nekaj velikega. Je z