V Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) so za Finance zatrdili, da sredstev, če se bo izkazalo, da ne zadostujejo za rešitev družbe, ne bodo prispevali. Od lastnika Adrie naj bi zahtevali tudi, da predloži z upniki dogovorjene odpise dolgov.
Direktor Javne agencije za civilno letalstvo RS Rok Marolt je v sredo na novinarski konferenci poudaril, da bi Adria potrebovala več deset milijonov evrov. Letnega finančnega poročila družbe ni želel komentirati, ker še ni javno objavljeno.
Po oceni virov, ki jih navajajo Finance, Adria potrebuje okoli 50 milijonov evrov le za to, da se reši stečaja, za vzdržno poslovanje pa še enkrat toliko.
Finance navajajo še ocene strokovnjakov, po katerih bi vzpostavitev nove letalske družbe, ki je drugi scenarij politike za “reševanje povezljivosti” države, stala okoli 70 milijonov evrov.
Odpovedi letov Adrie Airways so povzročile rast povpraševanja, boljšo zasedenost letal in povečevanje zmogljivosti pri prevoznikih, ki z Brnika že letijo, so za STA danes pojasnili v družbi Fraport Slovenija, ki upravlja z ljubljanskim letališčem.
Po informacijah Financ je največ zanimanja vezanega na linije v Frankfurt, München, Zürich, Dunaj in Bruselj. Med interesenti naj bi bili, poleg matične, tudi vse Lufthansine hčerinske družbe – Austrian, Swiss in Brussels Airlines.
Finance so pozneje objavile še revidirano finančno poročilo Adrie Airways za lansko leto, iz katerega je razvidno, da je čista izguba družbe leta 2018 znašala 18,95 milijona evrov, potem ko je bila v letu 2017 pri 5,44 milijona evrih. Prihodki so se medtem lani okrepili za 12,5 odstotka na 179,08 milijona evrov.
Glede na poročilo je imela Adria še leta 2017 2,63 milijona evrov kapitala, lani pa je bil ta že negativen, in sicer v višini 14,19 milijona evrov.
Dolgoročne obveznosti družbe so skupaj dosegle 21,5 milijona evrov, kratkoročne pa 54,6 milijona evrov.
Revizor je poročilu namenil mnenje s pridržkom, in sicer med drugim zato, ker je ocenil, da Adria decembra 2016 v resnici ni izgubila nadzora nad blagovno znamko. V skladu s tem računovodska obravnava podjetja za obdobje od leta 2016 naprej po njegovem mnenju ni privedla do poštenega prikaza ekonomske vrednosti dogodkov.
Po njegovih izračunih bi moralo biti v nekonsolidiranih računovodskih izkazih stanje terjatev konec leta 2018 zmanjšano za 5,6 milijona evrov, konec leta 2017 pa za 5,4 milijona evrov. Stanje obveznosti bi moralo biti medtem za konec leta 2018 zmanjšano za 0,8 milijona evrov, nakopičena izguba pa povečana za 4,8 milijona evrov.