Ko je imel nekdanji angleški predsednik Winston Churchill slabe dneve, je rekel, da ga je obiskal črni pes. In to metaforo še danes mnogi uporabljajo za eno, poleg tesnobe, najbolj razširjenih duševnih motenj, depresijo. Zaradi nje trpi okoli 14 odstotkov odrasle populacije, prizadene pa lahko prav vsakega, ne ozira se ne na družbeni položaj, ne na doseženo izobrazbo. Ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja, 7. aprilu, strokovnjaki različnih strok opozarjajo na pomen čim bolj zgodnjega prepoznavanja znakov depresije in skušajo ljudi opogumiti, da bi spregovorili o težavah in poiskali ustrezno strokovno pomoč. Ovira v vsakodnevnem življenju "O klinični depresiji govorimo, kadar je človek 14 dni zapored potrt bolj kot je zanj to običajno in bolj kot bi narekovale okoliščine, prav tako je temu lahko pridružena anhedonija ali nezmožnost razveseliti se," razlaga psihiatrinja iz Vzgojnega zavoda Planina in predavateljica na ljubljanski medicinski fakulteti dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, da je za depresivne ljudi značilna dolgotrajna žalost in izguba zanimanja za dejavnosti, ki jih imajo sicer radi, ob tem pa je ovirano vsakdanje delovanje posameznika. Te znake pa običajno spremljajo še tesnoba, pomanjkanje energije in volje, črnogledost, sprememba teka in spanja, zmanjšana možnost koncentracije, neodločnost, nemir, občutek nevrednosti, krivda, brezup, lahko pa tudi misli na samopoškodovanje ali samomor. "Tisti, ki trpijo zaradi depresije, pogosto rečejo, da jo je težko prepoznati, ker se razprši v tisoč simptomov. Kdo pa reče le, da je nekaj zelo narobe z njim, da denimo ne čuti več ljubezni do svojih otrok, kar je znak anhedonije," dodaja psihiatrinja. Nosečnice in mame z občutkom krivde Depresija je dvakrat pogostejša pri ženskah oziroma te dvakrat hitreje pridejo po pomoč, narašča pa tudi s starostjo, največ depresije beležijo v starostni skupini med 50 in 64 let. Med letoma 2008 in 2015 se je število ambulantnih obiskov zdravnika starejših od 20 let z zabeleženo diagnozo