Strokovnjaki namreč ocenjujejo, da je vsaka sodna zmaga voda na mlin posebnega tožilca, saj si z dosedanjimi uspehi zagotavlja možnost sodelovanja s prihodnjimi pričami.

Tako se še ne bo končala Trumpova gonja proti Muellerjevi preiskavi, ki jo je označil za “lov na čarovnice”. Medtem ko se novembra bližajo ključne volitve v kongres, se Trump na vsak način trudi, da bi svoje podpornike prepričal, da je preiskava pristranska.

Ameriški predsednik si namreč želi obdržati republikansko večino tako v senatu kot v predstavniškem domu. Če bi večino prevzeli demokrati, bi bila z dosedanjimi odkritji Muellerja vse bolj verjetna uvedba postopka za odstavitev Trumpa.

Tako je Trump že v prvem odzivu na Manafortovo obsodbo dejal, da to ni povezano z domnevnim ruskim vmešavanjem v volitve. “Nadaljujemo z lovom na čarovnice,” je dejal novinarjem na političnem shodu v Zahodni Virginii.

Pred Muellerjem je sicer še težka pot, da dokaže neposredno Trumpovo sodelovanje z Rusi med predsedniškimi volitvami leta 2016 in da je Trump skušal vplivati na preiskavo.

Manafortov primer je bil prvi, ki ga je Muellerjeva ekipa poslala na sojenje. Izkazalo se je, da je bila uspešna, saj ga je porota spoznala krivega v osmih od 18 točk obtožnice, med drugim zaradi davčnih utaj in bančnih poneverb.

Primer, ki je bil podkrepljen z močnimi dokazi, se je sicer osredotočal na Manafortova dejanja, ki niso bila neposredno povezana s predsedniško kampanjo niti z domnevno zaroto z Rusijo. Tudi Cohenov primer, ki ga na pobudo Muellerja vodijo v New Yorku, ni povezan z ruskim vmešavanjem.

Nekdanji Trumpov osebni odvetnik je priznal krivdo glede obtožb o kršitvah financiranja predsednikove kampanje in da je v imenu svojega kandidata posredoval dve plačili. S tem je vrgel očiten sum na Trumpa, da je ukazal plačilo dvema nekdanjima ljubicama v zameno za molk.

Čeprav noben od obeh primerov ni povezan z rusko zaroto, ki jo Mueller preiskuje, pa sta vendarle dokaz, da posebni tožilec ne preganja lahkomiselnih očitkov. “Manafortova obsodba kaže, da Muellerjeva preiskava zagotovo ni lov na čarovnice,” je komentiral demokratski kongresnik Adam Schiff.

Mueller se sicer, vse odkar so ga imenovali na položaj posebnega tožilca maja lani, ni javno odzval na odprto preiskavo niti na številne Trumpove napade. Izdal pa je obtožnice proti 33 posameznikom, od tega proti 25 Rusom in trem ruskim podjetjem.

Pet obtoženih je priznalo krivdo v zameno za nižjo kazen, med njimi so nekdanji tesni sodelavec Manaforta, Rick Gates, ki je ključna priča na procesu, nekdanji svetovalec za nacionalno varnost Michael Flynn, ki je priznal laganje preiskovalcem in prav tako sodeluje s preiskavo, kakor tudi nekdanji svetovalec Trumpove kampanje za zunanjo politiko George Papadopoulos.

Za primerjavo je posebni tožilec Ken Starr potreboval kar štiri leta, da je vložil obtožnico proti predsedniku Billu Clintonu v 90. letih prejšnjega stoletja, opozarja AFP.

Bela hiša medtem vztraja, da preiskava nima trdne podlage in da bi radi zaključil z njo. “Mislim, da smo bili dovolj jasni, da ne samo mi, ampak da si tudi Američani želijo, da se s tem zaključi,” je prejšnji teden dejala tiskovna predstavnica Bele hiše Sarah Sanders.

Nekdanji zvezni tožilec Renato Mariotti pa je ocenil, da obstaja stalna grožnja, da bo Trump ukazal konec preiskave, čeprav bo to vodilo v ustavno krizo. “Muellerja mora skrbeti, ali bo lahko končal svojo preiskavo,” je dejal.