Štiri opozicijske stranke, ki so zahtevale odreditev parlamentarne preiskave ukrepanja Janševe vlade v času epidemije novega koronavirusa, izpostavljajo sum nesmotrne porabe javnih sredstev ter kršenja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Poslanec LMŠ Robert Pavšič je v imenu predlagateljev dejal, da je ustanovitev te preiskovalne komisije posledica dveh najbolj nespodobnih političnih dejanj v zgodovini demokratične Slovenije. “Škodljivega, koruptivnega, nepotističnega in pokvarjenega ravnanja te vlade z izgovorom boja proti epidemiji,” je navedel na prvem mestu. Dodal je še ustanovitev preiskovalne komisije na zahtevo koalicije, ki bo po njegovih besedah preiskovala samo sebe.
Kritičen do vlade in koalicije je Pavšič ocenil, da sta popolnoma pogrnili na področju obvladovanja epidemije.
“Z zavajanjem in zavestnim navajanjem neresničnih podatkov je vlada opravičevala celo vrsto ukrepov in tako oškodovala ne le javne finance, ampak z ustvarjanjem negotovosti in nesorazmernimi posegi v ustavne pravice povzročila tudi znatno gospodarsko škodo,” je še ocenil Pavšič. Med drugim je izpostavil imenovanje različnih strokovnih skupin, ki jim lahko po njegovem mnenju očitajo konflikt interesov.
Tudi Bojana Muršič (SD) je ocenila, da epidemija ni pod nadzorom, vsak dan pa smo “soočeni z novimi in novimi omejitvami, ki jih predsednik vlade praviloma sporoča kar preko Twitterja”. “Začetek boja proti virusu je vsekakor zaznamoval madež spornih nakupov zaščitne in medicinske opreme, pred katerimi so ministri kar tekmovali, kdaj se bo prej slikal pred posamezno sporno pošiljko,” je dejala Muršičeva.
Poslanec Levice Željko Cigler je ocenil, da “izguba desetin milijonov z nabavami zaščitne opreme preko posrednikov ni bila nesrečna slaba odločitev ali posledica težkih razmer”, pač pa “zavestna odločitev vlade aktualnega predsednika Janeza Janše, da se dokoplje do provizij za svoje prijatelje”. Kot je pojasnil Cigler, je vlada kot eno od možnosti za neposredno dobavo medicinske in zaščitne opreme zavrnila nabavo z meddržavnim dogovorom s Kitajsko.
Po besedah Marka Bandellija (SAB) je treba ugotoviti, kako so bili vodeni in izvedeni postopki v zvezi z ukrepi za blaženje posledic epidemije. Po mnenju SAB je treba raziskati, če je kdo izmed članov katerekoli vlade zlorabil epidemijo za t. i. vojno dobičkarstvo, in ga v tem primeru poklicati na odgovornosti. “Zapravljenega denarja ne bomo dobili nazaj. Lahko le ugotavljamo, ali so bila sredstva porabljena transparentno in gospodarno,” je dejal Bandelli.
Poslanka SDS Alenka Jeraj je spomnila, da so opozicijske stranke predlagale ustanovitev preiskovalne komisije po tistem, ko je bila na predlog koalicije že ustanovljena komisija s podobno vsebino. O morebitni opustitvi dolžnega ravnanja nosilcev javnih funkcij pri oblikovanju ukrepov lahko po njenem mnenju govorijo za čas pred 13. marcem. Tedaj je vlado vodil predsednik LMŠ Marjan Šarec, vlada je razglasila epidemijo 12. marca. “Zagotovo boste ugotovili opustitev dolžnega ravnanja nosilcev javnih funkcij, ker so bila skladišča prazna. Torej, nekdo ni opravil svoje naloge,” meni Jerajeva, ki sicer vodi že ustanovljeno preiskovalno komisijo.
V SMC parlamentarni preiskavi ne nasprotujejo. Med drugim se po besedah poslanca Gregorja Periča strinjajo, da se ugotovi tudi ustreznost zakonodaje za ukrepanje pri spopadanju z epidemijo. A to ne tako, da bo DZ odločal o tem, ali so ukrepi protiustavni, nesorazmerni, saj o tem odloča sodna veja oblasti. Ob tem se sprašujejo, ali je trenutno, ko se ukrepi še vrstijo in sodišče še ni odločalo o pobudah za oceno ustavnosti, sploh možno pričakovati optimalne izsledke parlamentarne preiskave.
Po besedah poslanke NSi Ive Dimic je prav, da se celotna zadeva z očitki in sumi o negospodarnih nabavah zaščitne opreme prenese na preiskovalno komisijo in na pristojne državne organe, ki naj preiščejo zakonitost in gospodarnost poslov. V NSi se zavzemajo, da se preišče vse, ki so bili kakor koli povezani z nabavami in ukrepi pred in med epidemijo, tako levi kot desni, je poudarila Dimičeva in dodala, da je njihov cilj priti do resnice.
Poslanska skupina DeSUS stališča ni predstavila.
Današnja razprava se je sicer vrtela prav okoli različnih stališč glede odgovornosti bodisi Janševe bodisi Šarčeve vlade pri ukrepanju z zvezi z epidemijo. Opozicija je s prstom pokazala tudi na nezadostno pripravo vlade na drugi val epidemije, poslanci SDS so to odločno zavrnili. Z obeh strani so leteli tudi očitki glede spoštovanja ukrepov v epidemiji.
Namen preiskovalne komisije, ki je že začela z delom 15. oktobra, je med drugim ugotoviti morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij za gospodarnost in pravočasnost nabav naročil osebne zaščitne in kritične medicinske opreme, za sprejete ukrepe pred in v času epidemije.
