Pariški sporazum je “verjetno zadnja priložnost, da prihodnjim generacijam zapustimo svet, ki bo stabilnejši in bolj zdrav, s pravičnejšimi družbami in uspešnejšimi gospodarstvi”, je pred poslanci pred glasovanjem poudarila državna sekretarka na okoljskem ministrstvu Lidija Stebernak.
Vsi navzoči poslanci so ratifikacijo potrdili, vseeno pa je Matej T. Vatovec (ZL) na vlado naslovil tudi nekaj kritik. V obrazložitvi zakona namreč piše, da so neposredni javnofinančni stroški izvajanja ukrepov do leta 2020 ocenjeni na 1,02 milijarde evrov. Ta znesek je nižji od izdatkov za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj ali drugi blok krške nuklearke, je izpostavil.
Prav tako obrazložitev, kot ugotavlja Vatovec, kaže, da namerava Slovenija fosilna goriva nadomeščati z biomaso in novimi hidroelektrarnami, kjer smo glede na zmogljivosti okolja že blizu meje. “Solarna energija ni nikjer niti omenjena,” je ugotavljal. “Očitno je, da bolj kot inovativne rešitve zmanjševanja izpustov ogljikovega dioksida vladajoča garnitura z ministrico za okolje in prostor na čelu išče načine za izpogajanje čim manjših zavez znotraj EU,” je dejal.
Pariški sporazum je bil sprejet 12. decembra lani na 21. zasedanju pogodbenic Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC) v francoski prestolnici. Po podatkih ZN se je pod sporazumom doslej nabralo 193 podpisov, ratifikacijske listine pa je predložilo 110 pogodbenic – 109 držav in EU. V imenu Slovenije je pariški sporazum 22. aprila v New Yorku podpisal premier Miro Cerar.
Sporazum med drugim določa dolgoročen cilj, da se dvig povprečne globalne temperature zadrži občutno pod dvema stopinjama Celzija glede na predindustrijsko raven in da se nadaljujejo prizadevanja, da dvig globalne temperature ne preseže 1,5 stopinje Celzija. Sporazum bo nadomestil kjotski protokol iz leta 1997, ki je veljal v obdobju 2008-2012, ter t. i. amandma iz Dohe, ki se nanaša na obdobje 2013-2020. Uporabljati se bo začel po letu 2020.
Pariški sporazum je začel veljati 4. novembra, 30 dni zatem, ko je bil izpolnjen pogoj, da svoje ratifikacijske listine predloži najmanj 55 pogodbenic, katerih ocenjeni skupni delež emisij pomeni najmanj 55 odstotkov vseh svetovnih izpustov toplogrednih plinov.
Slovenija mora sicer po potrditvi v DZ še formalno zaključiti postopek ratifikacije ter listine predložiti ZN, šele takrat bo prišteta med pogodbenice sporazuma. Vseeno pa je ključno fazo v postopku država še uspela zaključiti v času globalne podnebne konference, ki letos poteka v maroškem Marakešu in ki naj bi začrtala pot k uresničitvi pariškega sporazuma.
V Marakešu se je z manjšo delegacijo te dni mudila ministrica za okolje in prostor Irena Majcen, ki je potek konference za STA označila pozitivno. Poudarila je, da motivacija za ambiciozno podnebno politiko ne sme izhajati iz strahu, temveč mora temeljiti na izkoriščanju priložnosti za boljšo trajnostno prihodnost. Pravočasni podnebni ukrepi pomenijo signal za nove poslovne priložnosti, zelene investicije, nova delovna mesta in številne druge koristi, je menila.
