Poročilo je sestavljeno iz dveh delov – zaupnega in javnega. Zaupni del poročila je DZ danes obravnaval na zaprtem delu seje, javnega, ki vključuje tudi priporočila in sklepe, pa na odprtem delu. S priporočili komisija sicer opozarja na še odprte stvari, za katere je treba bodisi izvesti ustrezne preiskave bodisi na kakšen drug način izvesti ustrezne korake za zagotovitev varnosti državljank in državljanov.

Med njimi so sum nepravilnosti in sum pranja denarja v NLB, prisluškovalna afera pri arbitraži o meji s Hrvaško, problematika ubojnih sredstev nekdanje Udbe, odtekanje podatkov obveščevalnih in varnostnih služb in pomanjkljivo posredovanje dokumentov komisiji v zvezi z izvajanjem in financiranjem posebnih metod in ukrepov. Prav tako poročilo obravnava problematiko ilegalnih migracij, ki se je je predsednik komisije Branko Grims (SDS) obširno dotaknil tudi v današnji predstavitvi poročila.

Kot je poudaril, je varnost vrednota, katere pomena se zavemo šele takrat, ko jo izgubimo, zato je treba ravnati pravočasno, razumno in odgovorno. Ko gre za ilegalne migracije, gre namreč po Grimsovih besedah za temo, ki je na novo oblikovala politično areno evropskih držav.

Migrantski val, ki se ponovno krepi, predstavlja vse večji varnostni izziv za Evropo, je dejal. Ker je na balkanski poti po njegovih besedah v tem trenutku 50.000 migrantov, ker vse več držav zaostruje ukrepe in v prihodnjih mesecih načrtuje celo izgon večjega števila migrantov, je po njegovem prepričanju nujno, da ukrepe zaostri tudi Slovenija.

Med drugim je Grims naklonjen sprejetju ukrepa, po katerem bi bili samodejno zavrnjeni vsi migranti, ki bi na mejo prispeli preko varne države. Prav tako bi bilo nedovoljen prehod meje po njegovem mnenju treba obravnavati kot kaznivo dejanje in ne le kot prekršek, je pojasnil.

Tudi v poslanski razpravi so povečini sodelovali predstavniki SDS, oglasili so se v še nekaterih poslanskih skupinah, medtem ko je poslanska skupina Levica obravnavo obstruirala.

Tako je Žan Mahnič (SDS) posebej opozoril na ubojna sredstva nekdanje Službe državne varnosti (SDV), ki jih je ta kupila, o čemer obstajajo arhivska dokazila, nikoli pa ni bilo nikakršnih dokumentov o primopredaji ali uničenju teh sredstev. Prav tako je opomnil na pomanjkljiva sredstva za delovanje obveščevalno-varnostnih služb.

Tudi po mnenju poslanke NSi Ljudmile Novak je nujno, da so obveščevalno-varnostne službe primerno opremljene in plačane, prav tako pa je pomembno, da se ne zlorabljajo v politične namene. Izrazila je podporo poročilu, prav tako tudi Uroš Prikl iz DeSUS.

Poslanec SMC Marjan Dolinšek je na drugi strani dejal, da poročila v celoti ne more podpreti, in sicer zaradi poglavja o ubojnih sredstvih nekdanje SDV. Kot je dejal, so bila sredstva kupljena že pred letom 1990, pa nobeno notranje ministrstvo doslej še ni ničesar postorilo v zvezi s tem.

Ugovarjal mu je poslanec SDS Vinko Gorenak, sicer nekdanji notranji minister, še prej pa državni sekretar na notranjem ministrstvu. Kot je poudaril, o teh sredstvih v času njegovega opravljanja funkcij na ministrstvu, niso vedeli ničesar. Nasploh pa se je Gorenak zavzel, da bi še okrepili strokovnost dela komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.

Poslanska skupina Levica je današnjo izredno sejo obstruirala. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, so to storili, ker je bila komisija v tem mandatu “sistematično zlorabljena” s strani njenega predsednika “za promocijo represivnih in invazivnih ukrepov” ter za izvajanje “ksenofobne in šovinistične propagande SDS”.

Podobne teme so člani komisije sicer pred tem obravnavali tudi že na zaprtem delu seje, so pa izpostavili še nekatera druga področja delovanja varnostnih in obveščevalnih služb. Kot so sporočili iz DZ, je Grims med drugim izpostavil, da so se potrdile napovedi služb iz leta 2016, da se bo v prihodnjih letih povečalo število ilegalnih migracij, ki bodo povezane s tipičnim organiziranim kriminalom.

Ilegalne migracije v tako množičnem obsegu, kot so se na slovenskem ozemlju pojavile v iztekajočem se mandatnem obdobju, so bile velika preizkušnja in izziv za varnostni sistem. A izkazalo se je, da policija ob pomoči Slovenske vojske izjemno dobro opravlja najzahtevnejše varnostne naloge v zvezi z nedovoljenimi prehodi državne meje, so ugotavljali poslanci.

Izzivov za obe obveščevalno-varnostni službi in varnostno službo bo tudi v prihodnje veliko, kar pomeni tudi veliko dela za parlamentarno nadzorno komisijo, so se strinjale poslanske skupine. So pa v SMC ocenili, da je komisija v minulem obdobju z obravnavo nekaterih vprašanj v delu presegla svoje pristojnosti.

V predstavitvi stališč so izpostavili tudi, da se bo morala prihodnja vladajoča politika čim prej odločiti, kakšne obveščevalne in varnostne službe Slovenija potrebuje v prihodnje, kakšen obseg pooblastil jim bo država za to namenila ter predvsem za koliko je pripravljena povišati proračunska sredstva za njihov razvoj in delovanje.