Dolenc, ki po odhodu Boštjana Jazbeca z mesta guvernerja Banke Slovenije od letošnjega maja opravlja funkcijo namestnika guvernerja, se je na razpis prijavil skupaj s še štirimi kandidati. “Je primeren, strokovno kompetenten kandidat, z jasno in javno predstavljeno vizijo,” je Pahorjevo izbiro utemeljila Nataša Kovač iz predsednikovega urada.
Ob tem je priznala, da je Pahor Dolenca predlagal za guvernerja Banke Slovenije, čeprav je že takrat vedel, da nima zagotovljene zadostne podpore. Vendar je DZ enkrat glasovanje o guvernerju že odložil in Banka Slovenije je brez guvernerja že več kot pet mesecev, vnovična odložitev odločanja zato ne bi bila sprejemljiva, je dodala.
Za imenovanje bi Dolenc potreboval glasove večine vseh poslancev, vendar jih je dobil le 30. Enotno podporo so mu danes napovedali le v poslanskih skupinah SD, SMC in DeSUS, na nedavni seji mandatno-volilne komisije DZ pa še v SNS ter poslanca narodnosti.
Nasprotniki Dolenčevega imenovanja so opozarjali predvsem na vlogo, ki jo je Banka Slovenija odigrala v času po mnenju mnogih nepotrebne in predrage sanacije bank. “Problem gospoda Dolenca je, da predstavlja kontinuiteto, da predstavlja status quo,” je dejal Luka Mesec (Levica).
Mesec je spomnil tudi na razlastitev lastnikov podrejenih obveznic državnih bank in centralni banki očital, da potrošnikov ni opozarjala na tveganja, ki jih predstavljajo posojila v tujih valutah. Danijel Krivec (SDS) pa od Banke Slovenije pogreša tudi ukrepe za vzpostavitev učinkovitega sistema preprečevanja pranja denarja ter odkrivanja in sankcioniranja bančne kriminalitete.
V DeSUS in SMC se strinjajo s predsednikom republike, da bi moral biti guverner imenovan čim prej. “Da Banka Slovenije že več kot pet mesecev nima vodstva s polnimi pooblastili, je glede na odgovornost, ki jo ima za funkcioniranje bančnega in finančnega sistema, slabo,” je dejal Igor Zorčič (SMC). Franc Jurša (DeSUS) pa je spomnil, da Slovenija do imenovanja novega guvernerja ne sme glasovati na sejah sveta Evropske centralne banke.
Poslanci zdaj pričakujejo nov razpis za guvernerja Banke Slovenije. “Zavrnitev tega predloga odpira možnosti za bolj optimalnega kandidata,” je dejal Jožef Horvat (NSi), ki meni, da Banka Slovenije potrebuje takšno vodstvo, ki se bo znalo spopasti z morebitno novo bančno krizo. Maša Kociper pa je dodala: “Najboljši se niso prijavili in upamo, da bo v prihodnjem krogu drugače.”
Dolenc je v javni predstavitvi za to mesto napovedal, da bo na položaju guvernerja centralne banke zagotavljal stabilnost finančnega sistema in transparentno izvajal ukrepe, ki jih je v praksi mogoče izpeljati. Med cilji je poudaril pravočasno prepoznavanje makroekonomskih izzivov, okrepljen nadzor bančnega in finančnega sistema, aktivno in prepoznavno vlogo v Evrosistemu, učinkovito delovanje Banke Slovenije ter večji ugled.
Glede odprtega vprašanja, ali bi računsko sodišče lahko presojalo pravilnosti in smotrnosti praks nadzora centralne banke do novembra 2014, kar je ustavno sodišče konec lanskega leta do končne odločitve zadržalo, je povedal, da svet Banke Slovenije v trenutni sestavi o tej tematiki predhodno ni bil povprašan ter da pridobiva pravno mnenje, kaj bi lahko v tej zgodbi storil.
O vprašanju izbrisanih imetnikov kvalificiranih obveznosti v podržavljenih bankah pa je menil, da je treba počakati na zakon, ki ga mora DZ sprejeti po odločitvi ustavnega sodišča, in na pravnomočne sodne odločbe. Po njegovem se spor v tem primeru lahko reši tudi predčasno, z dogovorom, saj pričakuje, da se bo v okviru sodnih postopkov vzpostavil dialog. “A to bo odvisno tudi od tega, kakšen bo zakon,” je dejal.
Dolenc je bil v času, ko se je potegoval za mesto guvernerja, tarča špekulacij, da se je srečeval s to ali ono javnosti znano osebo, ki naj bi pri njem lobirala, a je prav vse tovrstne navedbe zanikal in zavrnil. Se je pa zavzel za odprto delovanje Banke Slovenije in za to, da se lahko pogovarja z različnimi deležniki. “Včasih stališča izmenjam tudi z zunanjimi strokovnjaki ali deležniki,” je orisal.
Dolenc, ki bo novembra dopolnil 42 let, je doktor znanosti na področju financ. Viceguverner Banke Slovenije je od pomladi 2016 in od maja letos banko po Jazbečevem odhodu tudi vodi. Pred tem je bil tri leta direktor službe za uravnavanja tveganj in v. d. direktorja sektorja IT v Deželni banki Slovenije.
Bil je tudi redni profesor na Univerzi na Primorskem, direktor zakladništva v Abanki Vipa, izvršni direktor za finance, računovodstvo, informatiko in revizijo v Intereuropi ter vodja oddelka v zakladništvu na ministrstvu za finance.
