Nacionalni preiskovalni urad je v sredo v Ljubljani opravil štiri hišne preiskave v zvezi s sanacijo bank iz konca leta 2013. Pod drobnogled so po več prijavah oškodovancev vzeli sum neupravičeno izrečenega izrednega ukrepa prenehanja obveznosti banke, neuradno prav ravnanje Banke Slovenije pri izbrisu podrejenih obveznic NLB.

Preiskava je, kot so potrdili, potekala na Banki Slovenije, NLB, revizijski hiši Deloitte, po poročanju medijev pa tudi v revizijski hiši Ernst & Young. Preiskovalci so zbirali obvestila in dokaze za utemeljitev suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja, ki so ga osumljene štiri fizične osebe. Nobeni ni bila odvzeta prostost, ker za to ni bilo podanih zakonskih razlogov.

Po informacijah medijev so se med preiskovanci znašli guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, nekdanja viceguvernerka Stanislava Zadravec Caprirolo in Tomaž Čemažar, ki je vodil projekt. Med imeni se je sprva pojavljala tudi viceguvernerka Mejra Festić, ki pa je zanikala, da bi bila med osumljenimi. Izkazalo se je, da je med njimi nekdanji viceguverner Janez Fabijan.

Preiskave so po neuradnih podatkih portala 24ur.com trajale pozno v noč, v njih pa je bilo veliko pregovarjanja in pogajanj o tem, kaj lahko kriminalisti odnesejo oziroma zasežejo in česa ne. Čeprav so bile sodne odredbe za hišne preiskave jasne, je menda večina osumljencev protestirala, ker je šlo za zaseg računalniških podatkov, strežnikov, elektronske pošte in drugih občutljivih podatkov.

Tako se je v zgodbo vključil tudi predsednik ECB Draghi, ki je, kot so sporočili iz Banke Slovenije, dobil informacijo o preiskavi od guvernerja Jazbeca. Nato je v pismu generalnemu državnemu tožilcu Zvonku Fišerju obsodil zaplembo zaupnih informacij ECB na notranjem omrežju Banke Slovenije ter “izrazil uradni protest zaradi nezakonite zaplembe informacij ECB”.

Pismo s podobnimi ugotovitvami je poslal tudi Junckerju in ga pozval, naj posreduje, ker ukrep slovenske policije postavlja pod vprašaj uresničevanje nalog Banke Slovenije in njenega guvernerja. V obeh pismih je Draghi zapisal, da bodo v skladu s slovensko zakonodajo raziskali možne primerne pravne ukrepe, ker so podatki ECB zaščiteni z zakonodajo EU, ki ECB daje posebno imuniteto.