Elektro Maribor bo v svoji območni enoti Murska Sobota tako kot lani tudi letos za naložbe namenil 3,5 milijona evrov, poleg tega pa za svoj najpomembnejši projekt, daljnovod Murska Sobota-Mačkovci, ob lanskih 3,5 milijona evrov še 1,7 milijona evrov. Ocenjena vrednost naložbe, od katere je odvisna predvsem elektrifikacija železniške proge med Mursko Soboto in madžarsko mejo pri Hodošu, je 7,3 milijona evrov. Pripravljalna dela so začeli leta 2005, zdaj postavljajo zadnje stebre daljnovoda in vodnike, projekt pa naj bi, kot je na današnji novinarski konferenci v Murski Soboti povedal predsednik uprave Elektra Maribor Boris Sovič, končali v tem letu. Brez tega, dobrih 14 kilometrov dolgega 110-kilovoltnega daljnovoda, ni ustrezne napetosti za vožnjo električnih vlakov, za kar je železniška infrastruktura že pripravljena. Vendar je bil projekt, ki naj bi po Sovičevih besedah izboljšal tudi oskrbo z električno energijo na Goričkem in je pomemben za gospodarstvo, več let sporen predvsem za civilno iniciativo Puconci, ki je zahtevala kabelsko oziroma gradnjo pod zemljo v dolžini 3,2 kilometra. Pri tem niso uspeli, zadnji zaplet pa je povezan s postavitvijo stebra v neposredni bližine klinike Rimska čarda, saj lastnika nista hotela podpisati soglasja za gradnjo, ker njun objekt sploh ni vrisan v državni lokacijski načrt za daljnovod in ga zato pri načrtovanju tudi niso upoštevali, pa čeprav sta gradbeno dovoljenje za kliniko dobila leta 2008 in jo leto zatem tudi postavila. Sovič je o tem danes povedal, da so priprave na gradnjo trajale več kot deset let in da je lahko pri tem sodeloval vsak, na tej osnovi pa je bil projekt umeščen v prostor. "Zdaj je čas gradnje in mi to nameravamo storiti, dolžni smo upoštevati pravni red in zakonodajo, imamo izdano gradbeno dovoljenje in smo dolžni delati po njem, druge možnosti nimamo, vsak pa lahko uporablja vse pravne poti. Če ne bi zgradili daljnovoda, železnica ne bi mogla obratovati ali gospodarstvo ne bi bilo oskrbljeno z elektr