Kot je po poročanju tujih tiskovnih agencij napovedala Emer Cooke, naj bi švicarsko-britansko farmacevtsko podjetje AstraZeneca, ki je cepivo razvilo v sodelovanju z univerzo v Oxfordu, prihodnji teden zaprosil za izredno odobritev uporabe njihovega cepiva v EU, Ema pa bi zeleno luč za to lahko prižgala že konec januarja.
Zatem bo morala uporabo cepiva sicer odobriti še Evropska komisija, ki pa je v obeh dosedanjih primerih – ob odobritvi cepiva Pfizerja in Bointecha ter cepiva Moderne – to storila še isti dan, ko je odobritev izdala Ema. Cepivo AstraZenece so sicer že odobrili v Veliki Britaniji.
Tretje cepivo bi lahko olajšalo preskrbo s cepivi proti covidu-19 v Evropi. EU je naročila 400 milijonov doz tega cepiva.
Cepivo AstraZenece in oxfordske univerze v sicer raziskavah izkazalo manjšo učinkovitost od cepiv Pfizerja in Biontecha oz. Moderne, a je njegova prednost v tem, da ga je mogoče hraniti v običajnih hladilnikih in to celo do šest mesecev. Je tudi bistveno cenejše. V raziskavah so potrdili, da cepivo nudi 70-odstotno zaščito pred covidom-19, ki jo je po navedbah AstraZenece mogoče povečati s posebnimi odmerki.
Za razliko od BioNTechovega in Pfizerjevega cepiva ter cepiva ameriške Moderne pa švedsko-britansko cepivo ni mRNA cepivo. Aktivna sestavina tega cepiva je AZD1222 in temelji na oslabljeni različici prehladnega virusa šimpanzov. Vsebuje genski material iz površinske beljakovine, s katero se virus sars-cov-2 pritrdi na človeške celice.
Cepivo deluje na dva načina; spodbujalo naj bi tvorbo specifičnih protiteles in T celic, kar je oboje pomembno za imunski sistem.
