“Vzpenjanja je konec. Odslej se ne sme vzpeti nihče več. Še vedno je na Uluruju več deset ljudi, ki sestopajo. Pričakujemo, da se bodo vsi vrnili pred mrakom,” so za nemško tiskovno agencijo dpa povedale oblasti v nacionalnem parku Uluru-Kata Tjuta.
Prepoved vzpenjanja na Uluru so sicer uradno prepovedali s soboto in s tem po dolgih letih uslišali prošnje aboriginskega ljudstva Anangu, ki na območju živi več kot 30.000 let in za katerega je Uluru svet kraj.
V soboto bo tudi 34. obletnica vrnitve parka z Ulurujem vred v roke njegovih staroselskih lastnikov, ki ga sedaj soupravljajo. Odločitvi za zaprtje gore pa so botrovali tudi varnostni in okoljski razlogi.
Oblasti v parku Uluru-Kata Tjuta so ob gori, ki je bila nekdaj obiskovalcem bolj znana pod imenom Ayers Rock, namestile dodatne varnostnike, pa tudi policijo. Konec tedna bodo poostreno nadzirale območje okoli Uluruja. Tistim, ki bi se nanj poskušali vzpeti, grozijo visoke globe.
Ljudstvo Anangu je tudi obiskovalce dolgo naprošalo, naj se ne vzpenjajo na Uluru, in vzponov v zadnjih letih ni bilo veliko. V letu 2017, ko je upravni odbor parka Uluru-Kata Tjuta soglasno sprejel odločitev o prepovedi vzponov, se je po poročanju britanskega BBC nanj vzpelo le 16 odstotkov obiskovalcev parka.
A v zadnjih tednih se je ob bližajoči se prepovedi število vzpenjajočih se na rdečkasti monolit močno povečalo in na gori je zavladala gneča. Tudi danes se je ob Uluruju trlo več sto ljudi.
Oblasti v parku so goro za vzpon zaradi močnega vetra sicer prav danes odprle z zamikom. Ko bodo z gore vsi sestopili, bodo uslužbenci parka takoj odstranili kovinsko verigo, ki je služila kot pomoč pri vzpenjanju.
Staroselci, ki pravijo, da ima 348 metrov visoki Uluru, ki se sredi puščave dviga v zrak, moč in spiritualnost kot le malo kateri kraj, pa si bodo lahko oddahnili. Gora si bo sedaj po prepričanju lokalnega starešine Donalda Fraserja odpočila in se pozdravila, navaja BBC.
Od 50. let minulega stoletja je ob vzpenjanju na strmi in včasih spolzki Uluru umrlo več deset ljudi. Smrtim so botrovali nesreče oz. zdrsi, dehidracija in drugi z vročino povezani zdravstveni zapleti. Na območju se namreč lahko zrak poleti segreje na 47 stopinj Celzija. Lani je ob poskusu sestopa z gore na njenem najbolj strmem delu umrl japonski turist.
