Mark Lawler z Univerze v Belfastu je na današnjem virtualnem srečanju za medije v okviru programa za obvladovanje in zdravljenje rakavih obolenj izpostavil, da so se bolniki v spomladanskem valu epidemije bolj bali diagnoze covida-19 kot diagnoza raka in se v strahu pred okužbo izogibali obiska zdravnika.

Poleg tega je bil otežen tudi dostop do nekaterih zdravstvenih storitev. Sedem od deset oseb s sumom raka ni bilo napotenih k onkološkemu specialistu, štirje od desetih bolnikov z rakom pa niso imeli dostopa do kemoterapije, so ugotavljali britanski raziskovalci. To lahko vodi tudi v slabši uspeh zdravljenja, saj sta za njegov uspeh ključna zgodnja diagnoza in čim hitrejši začetek terapije.

Kot je dejal Lawler, ugotavljajo, da bo že samo trimesečno obdobje prekinitev oz. motenj zaradi epidemije vplivalo na petletno preživetje bolnikov z rakom. “Zaradi pandemije covida-19 bi lahko nazadovali za deset let,” je opozoril.

Vpliv spomladanske vala epidemije na obravnavo onkološki bolnikov so preučevali tudi slovenski raziskovalci. Vodja slovenskega registra raka Vesna Zadnik je poudarila, da so med razglašeno epidemijo v Sloveniji onkološke storitve še vedno delovale.

A vendar so ugotovili, da se je v primerjavi z obdobjem od novembra 2019 do februarja 2020 v času epidemije število diagnosticiranih rakov zmanjšalo tudi do 30 odstotkov. Pomembno je padlo tudi število prvih napotitev na onkološke storitve, prvih obiskov in slikovne diagnostike, kar kaže na možnost zakasnele diagnoze raka pri nekaterih bolnikih.

Direktorica Evropske koalicije onkoloških bolnikov Antonella Cardone je ob tem izpostavila pomen medijev, ki imajo ključno nalogo pri premeščanju vrzeli med javnostjo, raziskovalci in politiko. Poudarila je njihovo izobraževalno in pojasnjevalno vlogo. Opozorila je tudi na razlike v dostopnosti do zdravnika in zdravil, posledično pa tudi preživetja onkoloških bolnikov, med vzhodnimi in zahodnimi evropskimi državami.