Srečanje predsednikov bo potekalo pod budnim očesom Zahoda, zlasti v luči zaostrenih odnosov z Rusijo zaradi ukrajinske krize, pa tudi zaradi ohlajanja odnosov s Turčijo po spodletelem vojaškem udaru 15. julija in ocenah Erdogana, da se je Zahod postavil na stran pučistov, ker kritizira čistke, ki se zdaj izvajajo.

Na drugi strani so v Evropski uniji vse glasnejši pozivi, da bi morala Evropa zaradi nespoštovanja demokratičnih standardov v teh čistkah ukrepati in najmanj prekiniti turška pristopna pogajanja. To bi sicer zamajalo tudi sporazum med Turčijo in EU o ustavitvi begunskega toka, s čimer ima Ankara v rokah pomemben razdiralni vzvod pritiska na Evropo.

Zbliževanje Rusije in Turčije, ki ju zahodne demokracije vse bolj vidijo kot državi, ki drsita v neke vrste predsedniško diktaturo, je torej nekaj, kar bi lahko prineslo novo zaskrbljujočo dinamiko v odnosih na kontinentu in morda prineslo novo protiutež demokratični EU. Vprašanje je tudi, kako bo ponovno zbliževanje Ankare in Moskve vplivalo na odnose znotraj Nata, katerega pomembna članica je Turčija.

Do srečanja med Erdoganom in Putinom sicer prihaja po hudi zaostritvi odnosov novembra lani zaradi sestreljenega ruskega lovskega letala, ki je bilo na bojni misiji v Siriji, pri tem pa naj bi za zelo kratek čas in malenkostno kršilo turški zračni prostor.

Rusi so se na to dejanje odzvali zelo ostro. Prekinili so gospodarsko sodelovanje s Turki, zlasti uvoz turških kmetijskih proizvodov in sodelovanje s turškimi gradbenimi podjetji. Prekinili so tudi donosne turistične poti v Turčijo, poleg tega pa začeli obtoževati Erdogana in njegovo družino, da skrivaj sodeluje z džihadisti Islamske države in od njih kupuje nafto, čeprav naj bi bila Turčija del koalicije proti IS.

Do zaostritve odnosov je pravzaprav prišlo nenadoma, saj sta se Erdogan in Putin še septembra lani v Moskvi smeje objemala ob odpiranju največje mošeje v Evropi. Gojila sta tudi pristne stike na osebni ravni in Erdogan je bil po izbruhu ukrajinske krize eden redkih Putinovih prijateljev na “drugi strani”.

Državi sta načrtovali tudi več velikih infrastrukturnih projektov, med njimi plinovod Turški tok, ki naj bi nadomestil Južni tok, ki se mu je Rusija po vztrajanju Bruslja pri spoštovanju pravil konkurence odpovedala.

Ruska odločitev, da aktivno podpre režim Bašarja al Asada v Siriji, je to zavezništvo skrhala. Turčija je bila zaradi akcij ruskih letal v bližini njene meje s Sirijo vse bolj nervozna; po mnenju Moskve tudi zato, ker bi se tako lahko razkrila njena skrivna vloga v krvavi vojni v južni turški sosedi.

Vse do junija letos je potem trajalo, da je Erdogan naredil korak nazaj, prevzel odgovornost za sestreljeno rusko letalo in se opravičil. Hkrati pa se zavzel za normalizacijo odnosov z Rusijo.

To je bil del pospešene diplomatske ofenzive Turčije, da uredi odnose tako z Rusijo kot Izraelom in Egiptom, ker so ti očitno že preveč pritiskali na turško državo in gospodarstvo, poleg tega pa so se v Turčiji začeli soočati še s poslabševanjem varnostne situacije doma, tako s terorističnimi napadi IS kot okrepljenimi spopadi s kurdskimi uporniki na jugovzhodu države.

Putin na drugi strani prav tako potrebuje sprostitev pritiska na gospodarstvo zaradi padajočih cen nafte na svetovnem trgu in posledično zmanjševanja prihodka države, padca tečaja rublja, posredno pa tudi zaradi sankcij Zahoda zaradi ukrajinske krize. Da bi s tem lahko oslabil položaj EU in Nata pa je samo še pika na i.

Za Erdogana bo obisk nekdanje prestolnice carske Rusije ob Nevi prva pot v tujino po spodletelem puču. Kot je napovedal v nedeljo, pričakuje, da bosta s Putinom obrnila novo stran v dvostranskih odnosih. Hkrati je tudi nakazal ohlajanje odnosov z EU, ki po njegovih besedah slabi Turčijo že 53 let. “To bo zgodovinski obisk, nov začetek,” je dejal za rusko tiskovno agencijo Tass.

Po napovedih Putinovega tiskovnega predstavnika Dmitrija Peskova imata predsednika na programu srečanja v Sankt Peterburgu številne teme. O podrobnostih sicer ni govoril, zagotovo pa bo govora o obujanju plinovoda Turški tok, pa tudi o jedrski elektrarni v Akkuyu, ki naj bi jo gradila Rusija, napoveduje nemška tiskovna agencija dpa.

Zlasti pa naj bi bilo v ospredju splošno obujanje gospodarskega sodelovanja, ki se je po zaostritvi odnosov močno skrčilo – po podatkih francoske tiskovne agencije AFP v prvih petih mesecih letos kar za 43 odstotkov na 6,1 milijarde dolarjev.

V Ankari upajo, da jim bo te številke uspelo kmalu obrniti nazaj na raven izpred lanskega novembra. Analitiki so bolj skeptični. Opozarjajo, da Turčija bolj potrebuje Rusijo kot obratno. Konec koncev je Turčija močno odvisna od ruskih energentov, saj kar polovico plina namreč uvozi iz Rusije.

Erdoganov obisk v Sankt Peterburgu nekateri komentatorji zato že ocenjujejo kot pot za priklon Putinu, navaja avstrijska tiskovna agencija APA. Vprašanje pa je, kakšno ceno bo moral za to plačati. To zelo zanima tudi EU in ZDA.