“Pred sodišče bi jih morali privesti v enakih uniformah kot v Guantanamu,” je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP poudaril turški predsednik v svojem govoru na mostu čez Bospor, ki je bil eden od žarišč spopadov in so ga kasneje preimenovali v most mučenikov 15. julija.
Ob tem se je zahvalil tistim, ki so branili svojo državo in preprečili udar. “Tisto noč ljudje niso imeli orožja, imeli so zastavo in, kar je še pomembneje, imeli so vero,” je dejal.
“Pučisti, ki so tisto noč zaprli most čez Bospor, so želeli pokazati svetu, da imajo nadzor,” je izpostavil Erdogan in dodal, da so se jim uprli “milijoni, ki so odšli na ulice, da bi branili čast naroda in države”.
Kasneje, danes ob 1.32, točno leto dni po tem, ko so pučisti bombardirali poslopje turškega parlamenta, je Erdogan imel še nagovor v parlamentu v Ankari. V njem je poudaril, da ga kritike Evropske unije ne bodo odvrnile od podpisa zakona o ponovni uvedbi smrtne kazni v Turčiji.
“Ko bo zakon prišel v parlament, in verjamem, da bo sprejet, ga bom odobril brez oklevanja,” je dejal pred navdušenimi privrženci v parlamentu. “In vseeno mi je, kaj o tem menita Hans in George. Pomembno je, kaj si mislijo Ahmet, Mehmet, Hasan, Hüseyin, Ayse, Fatma in Hatice,” je dodal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.
Odgovornost za poskus udara je Erdogan znova pripisal v ZDA živečemu turškemu kleriku Fethullahu Gülenu. “Tako pučistom kot tistim, ki so jih nahujskali proti nam, ne bomo dali miru,” je napovedal.
V noči s 15. na 16. julij 2016 so elementi v turški vojski, nezadovoljni s 15-letnim vladanjem Erdogana, poskušali prevzeti oblast. Pučisti so zaprli mostove v Istanbulu, bombardirali parlament v Ankari in na ulice poslali tanke.
Toda njihov poskus se je izjalovil in Erdogan se je s počitnic zmagovito vrnil v Istanbul, ulice turških mest pa so preplavili tisoči Turkov, ki so nasprotovali udaru.
Med poskusom prevrata je bilo ubitih 250 ljudi, ki so jih razglasili za mučenike. Za turške oblasti je bil poraz pučistov zmaga za demokracijo.
Erdogan je za poskus udara takoj obtožil svojega nekdanjega zaveznika, zdaj smrtnega sovražnika, islamskega pridigarja Gülena, ki je desetletja vztrajno gradil svoj vpliv v turškem sodstvu, policiji in vojski. Gülen obtožbe zanika.
