Kot so sporočili z zunanjega ministrstva, izjava o nameri vzpostavlja nov institucionalni okvir odnosov med državama in oblikuje možnosti za spodbujanje sodelovanja na izbranih področjih obojestranskega interesa. Nudi tudi nov okvir za obravnavanje vsebin evropskega sodelovanja na političnem področju in izmenjavo mnenj o mednarodnih vprašanjih.

Ministra sta v oceni gospodarskega sodelovanja izpostavila, da blagovna menjava med državama stalno narašča, tako, da bo skupna blagovna menjava kmalu presegla deset milijard evrov. Čeprav Nemčija ostaja slovenska najpomembnejša gospodarska partnerica, sta se ministra strinjala, da obstaja vrsta možnosti za nadaljevanje in poglobitev gospodarskega sodelovanja ter dodatne investicije nemških podjetij v slovensko gospodarstvo.

Gabriel je dejal, da državi nista tesni zaveznici zgolj zaradi gospodarskega sodelovanja temveč dobro sodelujeta tudi v politiki in kulturi. “Zato sem vesel, da lahko danes praznujemo srebrno poroko,” je dodal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.

Zvezna republika Nemčija je bila sicer prva država takratne Evropske skupnosti, ki je priznala Slovenijo.

Ministra sta se v okviru delovnega obiska Erjavca v Berlinu po navedbah MZZ dotaknila tudi trenutnih aktualnih tem, med drugim vprašanja migracij ter skupnega evropskega odziva nanje. Erjavec je sogovorniku predstavil trenutno stanje v Sloveniji. Pojasnil je tudi, da se Slovenija ne strinja s ponovnim šestmesečnim podaljšanjem nadzora na nekaterih notranjih schengenskih mejah, vključno z mejo med Slovenijo in Avstrijo.

Vodji slovenske in nemške diplomacije sta se pogovarjala tudi o prihodnosti Evropske unije ter o brexitu.

Pomembna tema pogovorov so bile tudi razmere v državah Zahodnega Balkana in perspektiva teh držav za približevanje EU. Slovenija in Nemčija delita sorodne poglede na prihodnost regije, ki je pomemben dejavnik stabilnosti v Evropi. Ministra sta se tako strinjala, da je evropska perspektiva držav Zahodnega Balkana pomembna spodbuda za varnost in napredek posameznih držav v tem delu Evrope.

Posebno pozornost sta Erjavec in Gabriel namenila dogajanju v Makedoniji in izrazila upanje, da bo država pri reševanju velike politične krize spoštovala demokratični proces in ustavo ter zagotovila red in varnost.

Slovenski zunanji minister je nemškega kolega tudi podrobno seznanil z reševanjem spora o meji s Hrvaško, o katerem razsoja arbitražno sodišče.