Erjavec je v odgovoru na poslansko vprašanje dejal, da “ta izjava predsednika republike ni bila usklajena z zunanjim ministrstvom” in da so se tudi oni “začudili tej izjavi”.

Kot je pojasnil, je bila Pahorjeva izjava razumljena, kot da bo ponudil svojo pomoč pri lobiranju pri petih članicah EU, ki Kosova ne priznavajo. Ko je v uradu predsednika neformalno prosil za pojasnilo, pa so rekli, da je bila izjava vzeta iz konteksta.

Na torkovem obisku na Kosovu je sicer na novinarsko vprašanje o tem, ali bo Slovenija aktivno lobirala pri omenjenih državah za priznanje Kosova, Erjavec po lastnih navedbah zatrdil, da Slovenija “tega ne bo počela, ker bi to tudi pomenilo vmešavanje v notranje zadeve držav” članic EU. Kot je izpostavil, so znani razlogi, zakaj pet članic, med njimi Španija, Kosova ne priznavajo.

Poudaril je, da bo “Slovenija nadaljevala svojo politiko” glede članstva Kosova v mednarodnih organizacijah in ga bo še naprej podpirala, tako tudi glede članstva v Interpolu. Tudi zato, ker je po oceni Slovenije članstvo Kosova zelo koristno glede na radikalizem in vračanje tujih borcev na Zahodni Balkan.

Na torkovem obisku na Kosovu je sicer ponovil podporo Slovenije članstvu Kosova v evroatlantskih povezavah. V središču obiska je bilo gospodarsko sodelovanje, je pa obiskal tudi slovenske vojake, ki delujejo v okviru Kforja. Častniki so mu povedali, da so težave oziroma dogajanje glede Slovenske vojske v Sloveniji malce negativno vplivali, saj gre za mednarodno operacijo. Ocena pa je, “da vojaki, ki delujejo v tujini, visoko profesionalno opravljajo svoje naloge” in so cenjeni ter da ni čutiti težav, je dejal.

Predsednik odbora Jožef Horvat (NSi) je ministra seznanil, da je odbor prejel pismo bivšega diplomata Petra Toša v imenu Svetovnega slovenskega kongresa (SSK), Slovenske konference SSK, Združenja Slovenske izseljenske matice, Društva za Združene narode za Slovenijo, Slovenskega društva za mednarodne odnose in Kluba nekdanjih slovenskih veleposlanikov zaradi selitve iz prostorov na Cankarjevi ulici v središču Ljubljane na obrobje mesta.

V pismu so ocenili, da gre za “odrivanje institucij civilne družbe, ki delujejo v javnem interesu iz središča družbenopolitičnega dogajanja glavnega mesta na obrobje in s tem več kot zgolj simbolno degradiranje tega dela civilne družbe kot celote”. Horvat je izrazil pričakovanje, da se bo minister Erjavec tudi kot podpredsednik vlade postavil na stran teh društev in da bo skušal glede tega vprašanja vplivati na vlado, če že ni prepozno.

Erjavec je pojasnil, da je selitvi omenjenih društev ves čas nasprotoval, tudi na koaliciji in da je selitev napaka. “Gre tudi na nek način za zgodovinske prostore, saj so se tam dogajale številne aktivnosti pred osamosvajanjem, med osamosvajanjem. Obžalujem, da mi zadeve ni uspelo razrešiti na takšen način, da bi vse te organizacije ostale na Cankarjevi,” je dejal. Obljubil je, da bo še enkrat preveril, kako sedaj stojijo stvari, da pa ministrstvo za javno upravo nadaljuje postopke in da naj bi po njegovih informacijah bili že tik pred podpisom pogodbe o prodaji prostorov na Cankarjevi.