Šlo naj bi za eno od 6802 dotrajanih raket M79, ki jih je Slovenija leta 2005 po pogodbi predala v uničenje slovaški družbi VOP.
Preiskovalci organizacije Conflict Armament Research (CAR) so raketo julija lani našli v libijski prestolnici Tripoli in menijo, da bi jo lahko pred tem uporabila džihadistična skupina Islamska država v Siriji in Iraku.
Zunanji minister Erjavec, ki je bil takrat obrambni minister, je danes v odzivu zatrdil, da “ni mogoče trditi, da bi najdena raketa izvirala iz Slovenije, ker so iste številke imele tudi rakete iz drugih republik nekdanje Jugoslavije”.
Povedal je tudi, da sam “ni podpisal nobene pogodbe o uničenju navedenih raket”. Kot je dejal, je to pogodbo leta 2004 podpisal takratni direktor logistike na obrambnem ministrstvu in da “obstaja dokazilo o njihovem uničenju v letu 2005”, ki je imel vsa pooblastila za to.
“Kot minister v tej zadevi nisem sodeloval, tudi ne pri pogodbi glede izbire izvajalca. To je bilo v pristojnosti direktorja. Ti postopki so bili v povezavi s programom uničenja staro jugoslovanske vojaške opreme, streliva in orožja, ko smo postali članica zveze Nato. Šlo je za prav poseben program, kako uničiti to orožje, da se ne bi mogoče nekoč znašlo na kakšnem črnem trgu,” je povedal Erjavec v izjavi za STA iz Varšave, kjer se je udeležil zasedanja zunanjih ministrov Višegrajske četverice in držav Zahodnega Balkana.
Spomnil je še, da naj bi slovaško ministrstvo za gospodarstvo uvedlo preiskavo, da ugotovijo, ali so bile rakete res uničene. Nista pa o tem danes v Varšavi nič govorila s slovaškim kolegom, je še povedal.
Minister se je odzval tudi na poročanje Dela glede minometnih min M68, katerih prazen zaboj je iraška milica med 2. marcem in 17. aprilom 2015 zaplenila silam skupine Islamska država (IS) v iraškem Tikritu. Na obrambnem ministrstvu so za Delo pojasnili, da gre za del pošiljke minometnih granat, ki jih je Slovenija leta 2008 donirala afganistanski vojski.
Minister Erjavec je danes izpostavil, da je šlo za donacijo v okviru zveze Nato. “Strelivo je prejel Nato, ki je z njo tudi razpolagal. Namenjena pa je bila kot pomoč afganistanskim varnostnim silam,” je dodal v pisnem odzivu.
“Kako je potem to strelivo šlo naprej in zakaj je prišlo to v roke predstavnikov IS, slovenske oblasti ne moremo vedeti. To je bilo tako predano in podpisano, s tem pa je potem razpolagal Nato,” je še poudaril v odzivu za STA.
Podobno tudi pri drugih donacijah orožja, ki ga je izvedla Slovenija – npr. letos kurdskim borcem v Iraku, vedno obstaja nevarnost, da bo kaj šlo v napačne roke, je opozoril minister. “Če tisti, ki dobi to podarjeno orožje in strelivo, zmaguje na terenu, to ostane pri njemu, če pa izgubi kakšno bitko, gre to potem lahko v roke skrajnežev,” je ponazoril.
